Kopač Mrak: »Človeški kapital stopa v ospredje«

Kopač Mrakova ob prazniku dela izpostavlja pomen pravne, socialne in ekonomske varnost, sindikati še vedno kritični do prekarnosti.
Fotografija: Pred vlado je bil spomladi protest sindikatov javnega sektorja. FOTO: Leon Vidic/delo/
Odpri galerijo
Pred vlado je bil spomladi protest sindikatov javnega sektorja. FOTO: Leon Vidic/delo/

Ljubljana - Oblike dela postajajo vse bolj različne, naloga pristojnih pa je, da zagotovijo dostojno delo ne glede vrsto, obliko ali način opravljanja dela, je v poslanici ob prazniku dela poudarila pristojna ministrica Anja Kopač Mrak. V prihodnje se bo po njenih besedah tako treba posvetiti zagotavljanju pravne, socialne in ekonomske varnosti za vse.

Prvi maj je po besedah ministrice za delo, ki opravlja tekoče posle, povezan z bojem za pravice delavcev ter za njihovo pravno in socialno varnost. »Je praznik, ki simbolizira družbeni razvoj in zagotavljanje dostojnega življenja ljudi. Obeleževanje tega praznika je spomin na vse, ki so nam izborili delavske pravice, hkrati pa je to priložnost za pogled na trenutne razmere na trgu dela in čas za premislek o prihodnosti dela,« je po navedbah ministrstva poudarila Kopač Mrakova.

Novi načini dela

Po njenih besedah smo se navadili, da ne bomo ves čas dela opravljali pri enem delodajalcu. Prav tako se bomo morali navaditi, da so oblike dela različne. »In naša naloga, naš izziv je, da poskrbimo in zagotovimo dostojno delo ne glede vrsto, obliko ali način opravljanja dela. V prihodnje se bomo torej morali posvetiti iskanju rešitev, kako zagotoviti pravno, socialno in ekonomsko varnost za vse,« je poudarila ministrica.
Anja Kopač Mrak ministrica za delo družžino in socialne zadeve FOTO: Jožže Suhadolnik/
Anja Kopač Mrak ministrica za delo družžino in socialne zadeve FOTO: Jožže Suhadolnik/

»Smo se že navadili, da ne bomo vse svoje delovno obdobje dela opravljali pri enem delodajalcu.« Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Prve korake v tej smeri so po njenih besedah naredili v okviru projekta za dostojno delo in preprečevanje prekarnosti. Inšpektorji imajo po novem posebno pristojnost glede zagotavljanja plačila za delo in omejevanja uporabe atipičnih oblik dela, takrat ko bi moralo biti sklenjeno delovno razmerje. »Smer je prava, vendar še nismo tam, kjer bi želeli biti,« meni.

Kot pomemben dosežek je izpostavila tudi uskladitev višine minimalne plače na znesek nad pragom tveganja revščine. Ugodne gospodarske razmere pozitivno vplivajo na trg dela, zato se zmanjševanje števila brezposelnih oseb nadaljuje. Rast gospodarske aktivnosti vpliva tudi na ustvarjanje novih delovnih mest in povečanje zaposlitvenih možnosti. Človeški kapital stopa v ospredje in po nekaj letih lahko po mnenju Kopač Mrakove pričakujemo dvig plač.

Sindikati opozarjajo predvsem na prekarnost in revne zaposlene

Sindikati še posebej opozarjajo na nesprejemljivost prekarnih oblik dela, ki delavcu ne nudijo ustrezne zaščite, in na slab položaj zaposlenih z nizkimi plačami. Več kot 50.000 delavcev s svojim delom ne zasluži dovolj in živijo v revščini, poudarjajo. Prekarne in negotove oblike dela, lažne samozaposlitve, neplačana pripravništva in neprijavljeno delo so negativne značilnosti trga dela, ki dramatično naraščajo, opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

A dobro plačilo in varnost zaposlitve po njihovih navedbah nista edina elementa kakovostnih delovnih mest, saj so med drugim pomembne tudi možnosti za izobraževanja in poklicno napredovanje ter dobri in zdravi delovni pogoji.

V obalni sindikalni organizaciji Konfederacije Sindikatov 90 izpostavljajo, da obseg prekarnih zaposlitev, ki se povečuje, dosega več kot 40 odstotkov vseh zaposlitev, med mladimi pa celo več kot tri četrtine vseh zaposlitev. Veliko grožnjo današnjega časa vidijo tudi v tem, da se kljub rekordnemu bruto družbenemu proizvodu število samozaposlenih povečuje, saj predstavljajo že 12 odstotkov vseh delavcev.

Delavci v Sloveniji vedno bolj obremenjeni

Delavci v Sloveniji so vedno bolj obremenjeni in iztrošeni, zato raje odhajajo v tujino, kjer je njihovo delo bolj cenjeno in spoštovano, poudarja omenjena obalna sindikalna organizacija.

Kritični so do tega, da je Inšpektorat RS za delo lani od izrečenih glob v višini treh milijonov evrov izterjal le dobrih 40 odstotkov. »To govori o tem, da se kršitev delovne zakonodaje kršiteljem še vedno izplača,« je opozoril generalni sekretar obalne sindikalne organizacije Damjan Volf.

Komentarji: