Kopanje na kopališčih Žusterna in Mandrač Molet še naprej odsvetovano

Za petkrat so presežene vrednosti bakterije E. coli za kopalne vode na izlivu kanala v morje, na samih kopališčih pa ne.
Fotografija: Kopališča FOTO: Arso
Odpri galerijo
Kopališča FOTO: Arso

Iz Agencije za okolje so medijem posredovali delne rezultate o kakovosti kopalnih voda v Žusterni in kopališču Mandrač Molet. Delne zato, ker se bakterija Escherichia coli razvija hitreje kot intestinalni enterokoki in podatkov za to bakterijo še nimamo. Dobili jih bodo predvidoma 4. avgusta.

Preberite še: Rdeča zastava na kopališču Žusterna

Za petkrat so presežene vrednosti bakterije E. coli za kopalne vode na izlivu kanala v morje, na samih kopališčih pa ne. Vendar zaradi previdnosti, pa tudi zaradi vonja po fekalijah, ki je bil prisoten ob današnjem vzorčenju, še naprej odsvetujejo kopanje na kopališčih Žusterna in Mandrač Molet.

Sicer je onesnaženje povzročilo petkovo izlitje odpadne vode iz bližnje fekalne kanalizacije v hudournik v Žusterni, ki se izteka v morje. Šlo je za zelo majhne količine fekalne vode, a je koprski javni zavod za šport kljub temu na kopališčih takoj izobesil rdečo zastavo. Zavod v vmesnem času kopalcem omogoča brezplačno uporabo bazena.

Do izlitja fekalnih voda je prišlo med čiščenjem zamašenega kanalizacijskega jaška v neposredni bližini hudournika. Vzrok za zamašitev je bil večji tekstilni predmet, ki so ga uporabniki odvrgli v kanalizacijski sistem.

Po informacijah Radia Slovenija je nekaj otrok, ki so se v minulih dneh kopali v Žusterni, imelo težave z bruhanjem in diarejo. Da bi ugotovili, ali so dogodki med seboj povezani, so starše pozvali, naj se obrnejo na koprsko enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Enterokoki so bakterije, prisotne v črevesju oziroma blatu ljudi in živali, strokovnjaki jih upoštevajo kot zanesljive pokazatelje onesnaženosti s fekalijami. Escherichia coli so prav tako bakterije, ki so v velikem številu vedno v človeškem in živalskem blatu, posledično so tudi v odplakah in vodah, onesnaženih s fekalijami, bodisi ljudi bodisi domačih in divjih živali.

Poznamo različne podtipe E. coli; sevi neškodljive oziroma antivirulentne bakterije so normalni del črevesne flore, virulentni sevi pa povzročajo okužbe v prebavilih in zunajčrevesne okužbe pri ljudeh in živalih. Bolezen nastopi po osmih pa do 48-ih urah, odvisno od podtipa bakterij. Znaki bolezni so napet trebuh, slabost, trebušni krči, bruhanje, driska. Bolnik ima lahko povišano telesno temperaturo, sicer bolezen traja nekaj dni, večinoma brez večjih zapletov.

Komentarji: