Korak bližje k transparentnosti študentskih organizacij
Poslanci so predlogu SDS v drugem krogu dali zeleno luč. Amandmaje so vložili s skupnimi močmi s koalicijskimi strankami.
Odpri galerijo
Ob koncu leta 2018 so v ŠOS v svojo ustavo že zapisali, da so s svojimi organizacijskimi oblikami podvrženi javnemu naročanju in nadzoru računskega sodišča. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Predlog zakona o skupnosti študentov, ki krovno študentsko organizacijo postavlja kot pravno osebo javnega prava ter jo podreja drugim, za transparentnost delovanja ključnim zakonom, je s 14 glasovi za in brez glasu proti prestal obravnavo na matičnem delovnem telesu. Zdaj ga čaka še tretja obravnava in glasovanje na seji državnega zbora.
Poslanec Franc Breznik je v imenu predlagateljice SDS spomnil, da Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) deluje na podlagi zastarelega zakona iz leta 1994, če bo sprejet njihov predlog pa bo jasno zavezana k spoštovanju zakonov in transparentni porabi svojih sredstev.
Ker so nanj prejeli določene pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ, so že prejšnji teden ter ponovno danes s pomočjo koalicijskih LMŠ, SMC, SD, Desus in SAB vložili amandmaje, ki pomanjkljivosti odpravljajo. Med drugim so pravniki pogrešali obrazložitev namena posamezne spremembe in njene posledice, ponekod pa nepotrebno podvajanje določil.
Predlog, vključno z amandmaji, pozdravljajo tudi v državnem svetu in na ministrstvu za izobraževanje, je pojasnil državni sekretar Jernej Štromajer, ki je spomnil, da je opredelitev ŠOS kot osebe javnega prava del koalicijske pogodbe. Poudaril je, da se še kako zavedajo pomembnosti tega, da imajo študenti svojo organizacijo.
Prvi mož ŠOS Klemen Peran pa je spomnil na pretekle poskuse podržavljanja te organizacije. »Na ŠOS nimamo težav s transparentnostjo. Že zdaj smo podvrženi nadzoru računskega sodišča, uporabi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, uporabljamo zakon o javnem naročanju,« je naštel in dejal, da zakonske spremembe podpirajo le ob jasni opredelitvi, da še vedno velja njihova samoupravnost in avtonomnost.
Dejal je, da je »trenutni proces nacionalizacije ŠOS nenavaden,« ter naštel nekatere njihove dosežke. Med drugim uvedbo študentskih bonov in študentskega zdravstvenega doma, krvodajalske akcije, študentsko hišo za socialno ogrožene in delovne brigade.
»Brez nas verjetno ne bi bilo niti brezplačnega študija, zato vam polagam na srce, da zadevo uredite tako, da bomo še naprej avtonomni,« je pozval Peran.
Poslanec Franc Breznik je v imenu predlagateljice SDS spomnil, da Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) deluje na podlagi zastarelega zakona iz leta 1994, če bo sprejet njihov predlog pa bo jasno zavezana k spoštovanju zakonov in transparentni porabi svojih sredstev.
Ker so nanj prejeli določene pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ, so že prejšnji teden ter ponovno danes s pomočjo koalicijskih LMŠ, SMC, SD, Desus in SAB vložili amandmaje, ki pomanjkljivosti odpravljajo. Med drugim so pravniki pogrešali obrazložitev namena posamezne spremembe in njene posledice, ponekod pa nepotrebno podvajanje določil.
Predlog, vključno z amandmaji, pozdravljajo tudi v državnem svetu in na ministrstvu za izobraževanje, je pojasnil državni sekretar Jernej Štromajer, ki je spomnil, da je opredelitev ŠOS kot osebe javnega prava del koalicijske pogodbe. Poudaril je, da se še kako zavedajo pomembnosti tega, da imajo študenti svojo organizacijo.
Mnenje vlade o predlogu SDS:
»Vlada pozdravlja ustrezno zakonsko ureditev javno-pravne subjektivitete ŠOS in ustrezno vzpostavitev nadzora računskega sodišča nad njenim poslovanjem, ki ju predvideva predlog novele. Zato mu vlada ne nasprotuje, pod pogojem, da se med zakonodajnim postopkom ta ustrezno dopolni z določbami, s katerimi bo celostno urejena organizacijska oblika ŠOS, kot tudi vsa ostala vprašanja, ki se bodo izpostavila kot posledica nove organizacijske oblike. V prehodnih določbah pa morata biti določena rok in celovito urejen način preoblikovanja ŠOS v novo statusno obliko.«
»Vlada pozdravlja ustrezno zakonsko ureditev javno-pravne subjektivitete ŠOS in ustrezno vzpostavitev nadzora računskega sodišča nad njenim poslovanjem, ki ju predvideva predlog novele. Zato mu vlada ne nasprotuje, pod pogojem, da se med zakonodajnim postopkom ta ustrezno dopolni z določbami, s katerimi bo celostno urejena organizacijska oblika ŠOS, kot tudi vsa ostala vprašanja, ki se bodo izpostavila kot posledica nove organizacijske oblike. V prehodnih določbah pa morata biti določena rok in celovito urejen način preoblikovanja ŠOS v novo statusno obliko.«
»Ne bojimo se nadzora«
Prvi mož ŠOS Klemen Peran pa je spomnil na pretekle poskuse podržavljanja te organizacije. »Na ŠOS nimamo težav s transparentnostjo. Že zdaj smo podvrženi nadzoru računskega sodišča, uporabi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, uporabljamo zakon o javnem naročanju,« je naštel in dejal, da zakonske spremembe podpirajo le ob jasni opredelitvi, da še vedno velja njihova samoupravnost in avtonomnost.
Dejal je, da je »trenutni proces nacionalizacije ŠOS nenavaden,« ter naštel nekatere njihove dosežke. Med drugim uvedbo študentskih bonov in študentskega zdravstvenega doma, krvodajalske akcije, študentsko hišo za socialno ogrožene in delovne brigade.
»Brez nas verjetno ne bi bilo niti brezplačnega študija, zato vam polagam na srce, da zadevo uredite tako, da bomo še naprej avtonomni,« je pozval Peran.
