Kordiš: Vsi vemo, da problem ni denar

Ni še znano, kdaj bo predlog ministra, ki predlaga zgolj financiranje obveznega programa, v javni razpravi, je pa jasno, da bo vroče.
Objavljeno
13. april 2019 06.00
Posodobljeno
13. april 2019 06.00
V zasebnih šolah opozarjajo, da je razširjeni program za učence res izbira, za šole pa je obvezen. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Še preden bi ministrstvo za šolstvo dalo v javno razpravo predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), nova različica že vznemirja javnost. Uresničitev pet let stare ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol bi ministrstvo reševalo s financiranjem zgolj obveznega programa, za razširjenega, v katerega sodi tudi podaljšano bivanje, ne bi plačalo nič. V zasebnih šolah opozarjajo, da je razširjeni program za učence res izbira, za šole pa je obvezen.

»Država očitno ni naklonjena zasebnim šolam, ampak mislim, da bi vsak moral imeti možnost izbire. Z možem sva se odločila, da svojega otroka vpiševa v waldorfsko šolo zaradi programa. Učijo se iz prakse, prvih šest let ni ocen, spodbujajo željo po znanju. Imajo veliko drugačnih predmetov in dejansko ne vemo, koliko je od tega obveznega programa. Ne glede na to, kakšna bo odločitev, bo otrok v tej šoli ostal. Imajo pa nekateri v šoli dvojčke, zanje bi lahko bilo višje plačilo večja težava,« je na kratko povedala mati enega od učencev, ki obiskuje podružnico waldorfske šole v Žalcu.

image
FOTO: Špela Kuralt/Delo

Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev Slovenije:
»To je slepilni manever ministra, da se o resnih problemih ne bi pogovarjali. Govorimo namreč o nekaj sto tisoč evrih, moja šola ima, recimo, pet milijonov proračuna! Če bi upoštevali veljavno zakonodajo in se teh šol ne bi ustanavljalo kar tako, jih sploh ne bi bilo. A pluralnost je dobra. Bodo pa vsi ti enako grmeli, ko bo islamska skupnost hotela imeti svojo šolo.«


Waldorfska šola Ljubljana je edina zasebna šola, ki je financirana stoodstotno, ker je bila ustanovljena po prejšnji zakonodaji leta 1992. Po veljavnem ZOFVI pa država zasebne šole financira v 85 odstotkih tako za obvezni kot tudi razširjeni program, v katerega sodijo jutranje varstvo, podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk ter pouk neobveznih izbirnih predmetov. Po predlogu ministra Jerneja Pikala država razširjenega programa ne bi financirala nič, obveznega pa v celoti. Na ministrstvu pravijo, da o finančnih ocenah še ni možno govoriti, ker predlog še ni v javni razpravi. Vseh šest zasebnih šol je lani od države dobilo skupaj 4,7 milijona evrov. Če bi želeli obvezni in razširjeni program zasebnih šol financirati v celoti, bi morali po ocenah ministrstva primakniti 555.432 evrov.
 

Politika …


Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan meni, da je o tem nesmiselno govoriti: »Govorimo o nekaj sto tisoč evrih! Samo za plačevanje nadomeščanj bomo v javnem šolstvu letos namenili deset milijonov evrov. Bi pa imeli vse rešeno, če bi za teh šest šol sprejeli stoodstotno financiranje, potem pa strogo upoštevali veljavno zakonodajo. Ker ne bi dobili nobene zasebne šole več.«

Trnova pot do novele zakona


Ustavno sodišče je decembra 2014 s petimi glasovi za in štirimi proti odločilo, da je člen zakona, ki zasebnim šolam namenja 85-odstotno financiranje javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja, protiustaven. Rešitve še ni, nazadnje se je s tem ukvarjala Maja Makovec Brenčič, ki je predlagala stoodstotno financiranje obveznega dela ter 85-odstotno financiranje razširjenega programa. SMC je z amandmajem predlagal 65-odstotno financiranje razširjenega programa, Desus, tako kot zdaj predlaga minister Jernej Pikalo, pa za razširjeni program ni hotel nameniti ničesar. Novela leta 2017 ni bila sprejeta. SDS, ki tako kot NSi vztraja pri stoodstotnem financiranju, je svoj predlog novele vložil petkrat in zaradi financiranja zasebnega šolstva vložil tudi ustavno obtožbo proti premieru Marjanu Šarcu, ki pa ni dobila podpore.


Predlog ministra bi pomenil dejansko 65-odstotno financiranje zasebnih šol, če obvezni in razširjeni program seštejemo, opozarjajo ravnatelji zasebnih osnovnih šol. Ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja Marina Rugelj je poudarila, da šola razširjeni program mora ponuditi: »Mislim, da gre za zavajanje javnosti. Pikalo je razširjeni program zamenjal z nadstandardnim, kamor sodijo naši posebni predmeti, za katere nikoli nismo pričakovali financiranja. Te financirajo starši in tako bo tudi v prihodnje.« Direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš je dodal: »Vsi vemo, da problem ni denar. Se pa prav s takim predlogom dolgoročno ustvarja elitne šole, saj to vodi v zviševanje šolnin. Nam je v interesu in tako že 27 let tudi delujemo, da imamo v šoli otroke iz vseh socialnih slojev. Smo neprofitni zavod in delujemo v javnem interesu po posebnih pedagoških načelih, po programu, ki je pridobil javno veljavnost.«
 

… ali reševanje naroda


Ministra Pikala je vodila želja po varovanju javnega šolstva, »ker je to tisto, kar narod naredi in s tem tudi narod obstane«. V predlogu, katerega čistopisa sicer še ni, so tako strožji pogoji, pod katerimi je zasebna šola lahko financirana iz javnih sredstev, določa tudi obseg zasebnih šol na posameznem območju: »S tem želimo omogočiti čim enakomernejšo razporeditev šol po državi in tako zagotoviti, da je tovrstna ponudba izobraževanja na voljo učenkam in učencem po vsej državi.« Ali bi to lahko pomenilo tudi, da na nekem manjšem območju, kjer je malo javnih osnovnih šol, zasebne morda sploh ne bi moglo biti, še ni jasno.

image
FOTO: Matej Družnik/Delo

Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana:
»Razširjeni program je izbira otrok, šola pa ga mora imeti. Čeprav je ustavna odločba obetala, da bo bolje, bomo zdaj za še okoli 20 odstotkov na slabšem. Sporen je tudi predlog, da bi ohranili način financiranja za vse že vpisane generacije. Za nove generacije, ki se bodo v šolo šele vpisale, bi veljali novi, slabši pogoji. Pravice so namreč pridobile šole, ne starši.«


Eden od pobudnikov ocene za presojo ustavnosti Peter Gregorčič je nad predlogom razočaran: »Z njim poslabšujejo položaj pobudnikov in ni skladen z odločbo ustavnega sodišča. Sprašujem se, kaj bo to pomenilo za javno šolo. Če namreč rečete, da razširjeni program ni obvezen, se nekdo na primeru podaljšanega bivanja lahko vpraša, v čem je potem razlika z vrtcem.«

Koalicijski partnerji so ministru dali zeleno luč za nadaljevanje postopkov, kaže pa, da bo minister opozicijo s takim predlogom težko pridobil ali, kot je povzela Jelka Godec iz SDS: »Še naprej gre za kršenje ustave.«