Korenine tiskarne sežejo do leta 1782
Dom tiska: Delu je sledilo združevanje Poročevalčeve, Blasnikove in Triglavske tiskarne
Odpri galerijo
Delov dom tiska na Likozarjevi ulici za Bežigradom v Ljubljani je leta 1964 začelo graditi podjetje Tehnika.
Fotodokumentacija Dela
Zgodovina Delove tiskarne se začne že kmalu po združitvi Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice maja leta 1959. Kmalu za tem so se namreč združile tudi Poročevalčeva, Blasnikova in Triglavska tiskarna. Njihova združitev in oblikovanje časopisno-založniškega podjetja Delo, sklep o tem je bil sprejet junija 1962, sta pomenila, da je Slovenija dobila eno močno časopisno-grafično podjetje.
Pod vodstvom Ele Dobnikar, ki je bila takrat glavna direktorica ČZP Delo, in Janeza Ovsenika, tehničnega direktorja združenega podjetja, je bil kmalu za tem sprejet sklep o gradnji nove zgradbe Delove tiskarne. Na razpisu je zmagala idejna zasnova biroja Komuna projekt iz Maribora. Leta 1964 je ljubljansko gradbeno podjetje Tehnika za Bežigradom, na Likozarjevi ulici, v bližini tedanje Titove ceste (današnje Dunajske), začelo gradbena dela za Dom tiska. Gradnja je trajala približno tri leta. Montažo nove časopisne rotacije Man, ki je bila kot prvi stroj postavljena v nove, še ne povsem dograjene prostore, so začeli junija 1967 in je bila končana aprila 1968. Kmalu za tem so prišli še drugi naročeni stroji za delovne obrate: časopisni ekspedit, knjigotisk, knjigoveznico, klišarno in predpripravo.
Prva je bila v nove prostore konec leta 1967 preseljena knjigoveznica Triglavske tiskarne. V prostorih stare tiskarne na Tomšičevi 1 je nato do avgusta 1971 deloval le še obrat časopisne proizvodnje. Po tem pa je bila vsa grafična dejavnost skoncentrirana za Bežigradom, kjer je delovala vse do leta 1999, ko se je preselila v Delovo tiskarsko središče na Slovenčevi cesti.
Leta 1945 je vlada LR Slovenije ustanovila Tiskarno Slovenskega poročevalca, ki je prevzela v upravljanje nekdanjo Narodno tiskarno na Tomšičevi ulici 1. Narodna tiskarna, ustanovljena leta 1867, je tiskala dnevnik Slovenski narod, nekaj tednikov in mesečnikov. Podjetje je ustanovil Josip Vošnjak, prvi urednik Slovenskega naroda pa je bil pisatelj Josip Jurčič. Pozneje je Narodna tiskarna tiskala dnevnik Jutro.
Blasnikovo tiskarno je leta 1829 ustanovil Jožef Blasnik, tam so natisnili Kranjsko čebelico, Prešernov Krst pri Savici in njegove Poezije. Blasnik je imel leta 1843 zaposlenih že enajst stavcev. Tiskal je predvsem knjige, po prvi svetovni vojni pa tudi revije in znanstvene publikacije. Od leta 1929 je imelo podjetje podnaslov univerzitetna tiskarna.
Najstarejša je bila Triglavska tiskarna, ustanovljena že leta 1782. Tedaj je Alojz Kleinmayer dobil dovoljenje za tiskarsko dejavnost. Njegova tiskarna na Mestnem trgu je najprej tiskala tednik v nemščini, pozneje tudi dnevnik Laibacher Zeitung, ki je izhajal do konca prve svetovne vojne. Po prvi vojni je tiskarno kupila novoustanovljena delniška družba in med drugim so tiskali leposlovno mesečno revijo Ljubljanski zvon in knjige Vodnikove družbe.
Pod vodstvom Ele Dobnikar, ki je bila takrat glavna direktorica ČZP Delo, in Janeza Ovsenika, tehničnega direktorja združenega podjetja, je bil kmalu za tem sprejet sklep o gradnji nove zgradbe Delove tiskarne. Na razpisu je zmagala idejna zasnova biroja Komuna projekt iz Maribora. Leta 1964 je ljubljansko gradbeno podjetje Tehnika za Bežigradom, na Likozarjevi ulici, v bližini tedanje Titove ceste (današnje Dunajske), začelo gradbena dela za Dom tiska. Gradnja je trajala približno tri leta. Montažo nove časopisne rotacije Man, ki je bila kot prvi stroj postavljena v nove, še ne povsem dograjene prostore, so začeli junija 1967 in je bila končana aprila 1968. Kmalu za tem so prišli še drugi naročeni stroji za delovne obrate: časopisni ekspedit, knjigotisk, knjigoveznico, klišarno in predpripravo.
Prva je bila v nove prostore konec leta 1967 preseljena knjigoveznica Triglavske tiskarne. V prostorih stare tiskarne na Tomšičevi 1 je nato do avgusta 1971 deloval le še obrat časopisne proizvodnje. Po tem pa je bila vsa grafična dejavnost skoncentrirana za Bežigradom, kjer je delovala vse do leta 1999, ko se je preselila v Delovo tiskarsko središče na Slovenčevi cesti.
Predhodnice
Leta 1945 je vlada LR Slovenije ustanovila Tiskarno Slovenskega poročevalca, ki je prevzela v upravljanje nekdanjo Narodno tiskarno na Tomšičevi ulici 1. Narodna tiskarna, ustanovljena leta 1867, je tiskala dnevnik Slovenski narod, nekaj tednikov in mesečnikov. Podjetje je ustanovil Josip Vošnjak, prvi urednik Slovenskega naroda pa je bil pisatelj Josip Jurčič. Pozneje je Narodna tiskarna tiskala dnevnik Jutro.
Blasnikovo tiskarno je leta 1829 ustanovil Jožef Blasnik, tam so natisnili Kranjsko čebelico, Prešernov Krst pri Savici in njegove Poezije. Blasnik je imel leta 1843 zaposlenih že enajst stavcev. Tiskal je predvsem knjige, po prvi svetovni vojni pa tudi revije in znanstvene publikacije. Od leta 1929 je imelo podjetje podnaslov univerzitetna tiskarna.
Najstarejša je bila Triglavska tiskarna, ustanovljena že leta 1782. Tedaj je Alojz Kleinmayer dobil dovoljenje za tiskarsko dejavnost. Njegova tiskarna na Mestnem trgu je najprej tiskala tednik v nemščini, pozneje tudi dnevnik Laibacher Zeitung, ki je izhajal do konca prve svetovne vojne. Po prvi vojni je tiskarno kupila novoustanovljena delniška družba in med drugim so tiskali leposlovno mesečno revijo Ljubljanski zvon in knjige Vodnikove družbe.
