Korona zaustavila povpraševanje po elektriki
Pred evropskim tednom trajnostne energije Slovenija ugotavlja, da se še vedno najraje grejemo na les.
Odpri galerijo
Slovenija bi morala do 2020 delež energije iz OVE povečati na 25 odstotkov; manjkajo nam še štirje ... Foto: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana - Pred jutrišnjim začetkom tedna evropske trajnostne energije iz Montelove podatkovne družbe Energy Quantified sporočajo, da bo povpraševanje po elektriki v šestnajstih državah zahodne Evrope zaradi koronavirusa letos manjše za tri odstotke ali za 124 teravatnih ur. V času finančne krize 2009 se je poraba zmanjšala za dvakrat toliko.
Trajna in zanesljiva oskrba z energijo sloni predvsem na obnovljivih virih energije (OVE). Ti po zadnjih podatkih Statističnega urada v celotni oskrbi z energijo v naši državi predstavljajo komaj 17 odstotkov – ali le en odstotek več kot trdna goriva. Za primerjavo: največ energije, dobro tretjino, še vedno pridobimo iz naftnih proizvodov, iz jedrske elektrarne je je dobrih dvajset odstotkov, iz zemeljskega plina dobra desetina.
Leto 2020 je energetski mejnik. Slovenija si je v skladu z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz OVE zadala, da bo letos delež energije iz OVE povečala na 25 odstotkov. Do cilja nas ločijo še štirje odstotki, ki jih bo brez novih zmogljivosti težko doseči …
Pri teh pa se, kot je znano, zapleta: HE Mokrice zaradi pritožbe nevladnikov čaka na ponovno okoljsko soglasje, na odločitev o gradnji čaka tudi srednjesavska veriga med Suhadolom in Renkami. V Evropski uniji je delež OVE 18-odstoten, kar je za dva odstotka manj od evropske zaveze do 2020. Prednjačijo Švedska s skoraj 55-odstotnim deležem energije iz OVE in Finska ter Latvija s 40-odstotnim.
Iz OVE Slovenija pridobi okrog pet tisoč gigavatnih ur ali tretjino vse proizvedene električne energije; kar 95 odstotkov je dajo hidroelektrarne. Rekordno leto zadnjega desetletja, ko smo v naših HE proizvedli 6366 gigavatnih ur energije, je bilo leto 2014.
Največji delež med OVE v oskrbi z energijo pri nas predstavlja les – skoraj polovico –, pred 36-odstotnim deležem energije iz hidroelektrarn. Tekoča biogoriva in geotermalna energija ne dosegata niti 10- oziroma petodstotnega deleža. Največ lesnih goriv porabijo gospodinjstva – večinoma za ogrevanje. Medtem ko raba lesa za ogrevanje sanitarne vode že desetletje ostaja približno enaka, ga za kuhanje porabimo vse manj.
Trajna in zanesljiva oskrba z energijo sloni predvsem na obnovljivih virih energije (OVE). Ti po zadnjih podatkih Statističnega urada v celotni oskrbi z energijo v naši državi predstavljajo komaj 17 odstotkov – ali le en odstotek več kot trdna goriva. Za primerjavo: največ energije, dobro tretjino, še vedno pridobimo iz naftnih proizvodov, iz jedrske elektrarne je je dobrih dvajset odstotkov, iz zemeljskega plina dobra desetina.
Daleč od cilja
Leto 2020 je energetski mejnik. Slovenija si je v skladu z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz OVE zadala, da bo letos delež energije iz OVE povečala na 25 odstotkov. Do cilja nas ločijo še štirje odstotki, ki jih bo brez novih zmogljivosti težko doseči …
Naše hidroelektrarne dajejo približno tretjino vse proizvedene električne energije. Foto: Tadej Regent/Delo
Pri teh pa se, kot je znano, zapleta: HE Mokrice zaradi pritožbe nevladnikov čaka na ponovno okoljsko soglasje, na odločitev o gradnji čaka tudi srednjesavska veriga med Suhadolom in Renkami. V Evropski uniji je delež OVE 18-odstoten, kar je za dva odstotka manj od evropske zaveze do 2020. Prednjačijo Švedska s skoraj 55-odstotnim deležem energije iz OVE in Finska ter Latvija s 40-odstotnim.
Iz OVE Slovenija pridobi okrog pet tisoč gigavatnih ur ali tretjino vse proizvedene električne energije; kar 95 odstotkov je dajo hidroelektrarne. Rekordno leto zadnjega desetletja, ko smo v naših HE proizvedli 6366 gigavatnih ur energije, je bilo leto 2014.
Največ se grejemo na les
Največji delež med OVE v oskrbi z energijo pri nas predstavlja les – skoraj polovico –, pred 36-odstotnim deležem energije iz hidroelektrarn. Tekoča biogoriva in geotermalna energija ne dosegata niti 10- oziroma petodstotnega deleža. Največ lesnih goriv porabijo gospodinjstva – večinoma za ogrevanje. Medtem ko raba lesa za ogrevanje sanitarne vode že desetletje ostaja približno enaka, ga za kuhanje porabimo vse manj.
