Koroški ravs za evropski denar

Črna na Koroškem, Mežica – Koroškim občinam se sredi nove finančne perspektive po zadnjih informacijah obeta 27 milijonov evrov. A zaradi sporov, kako si jih bodo razdelile, grozi, da bodo ostale brez denarja.

Koroški župani, ki so se pred dvema letoma dogovorili o razvojnih projektih v regiji, bodo na prvi jesenski seji sveta koroške regije pod vodstvom radeljskega župana Alana Bukovnika dobili na mizo njegov predlog delitve evropskih sredstev, ki je drugačen od predloga direktorice Regionalne razvojne agencije Koroška (RRA) Karmen Sonjak. Bukovnik je prepričan, da bi morali v novi finančni perspektivi denar razdeliti po številu prebivalcev, Sonjakova vztraja na dogovorjenih prioritetah iz leta 2015.

Po njenem predlogu bi občini Črna na Koroškem in Prevalje dobili evropski denar za gradnjo čistilnih naprav. Prva 2,7 milijona evrov, druga pa kar 5,4 milijona evrov. »Ne vidim razloga po ponovnem dogovarjanju. Upam, da bo prevladal razum, kajti tudi mi smo upravičeni do evropskih sredstev. Brez njih naložbe ne moremo izpeljati,« pravi črnjanska županja Romana Lesjak. Župan Prevalj Matic Tasič zadeve ni hotel komentirati. Spomnil je le, da v prejšnji finančni perspektivi nihče ni gledal, koliko ima kdo prebivalcev, temveč razvoj regije. Razočaran je nad državo, ki je zaradi časovne stiske pri črpanju evropskega denarja naložila regijam, naj si ga same razdelijo, vmes pa nenehno spreminjala pravila igre.

»Nihče še ni ničesar dobil,« umirja razgrete strasti Karmen Sonjak, direktorica RRA Koroška. »To ni denar, namenjen posameznim občinam. To je denar regije,« opozarja Sonjakova in svari pred možnostjo, da bodo zaradi konfliktov znotraj regije ostali brez denarja.

Bukovnik: Zakaj bi morali biti solidarni

»Razdelitev naj bo za vse enaka. Če smo v preteklosti število prebivalcev uspešno uporabili za ključ delitve v dveh primerih (Koroški center za ravnanje z odpadki, Regionalna razvojna agencija), ne razumem, zakaj ga ne bi tudi tokrat,« meni radeljski župan Bukovnik. Pri svojem stališču bo vztrajal. Trdi tudi, da ima zanj dovolj podpore med koroškimi župani, ki bi po Bukovnikovem predlogu iz evropske malhe dobili več. »Zakaj bi morali biti Radeljčani solidarni do Črnjanov in Prevaljčanov? Tudi mi smo morali zgraditi čistilno napravo, a smo za naložbo pridobili kohezijska, ne regijska sredstva. Zdaj moramo zgraditi še manjkajoče sekundarno omrežje, da bomo nanjo lahko priklopili dovolj prebivalcev, sicer nam grozi, da bomo morali evropska sredstva vračati. In nismo edina koroška občina, ki ima ta problem,« pove Bukovnik. 

Radeljski župan in novi predsedujoči sveta koroške regije je kritičen do razvojnega programa regije, ki po njegovem prepričanju ni bil sestavljen skladno z merili za izbor vsebin, ki jih je Evropa pripravljena podpreti s svojimi sredstvi. »Z drugimi besedami: država je pisala eno, regija drugo.« Na vprašanje, zakaj ni Regionalna razvojna agencija na to opozorila županov, Bukovnik pravi, da je RRA ves čas vztrajala na stališču, da država regiji pač ne bo določala, kaj regija potrebuje. »Logika je prava, a žal ne v centralizirani Sloveniji,« meni Bukovnik.