Korupcija odžre Slovencem 2,1 milijarde hlebcev kruha

Poročilo evropskih Zelenih. Skrb vzbujajoče ocene: s korupcijo izgubimo v Sloveniji 8,5 odstotka BDP.

Objavljeno
14. januar 2019 06.00
Posodobljeno
14. januar 2019 06.00
Evropski Zeleni so preračunali, da bi z denarjem, ki ga v Sloveniji porabimo za koruptivne namene, lahko kupili 1034 kilogramov kruha na osebo ali skoraj tri kilograme kruha na dan. Foto Jure Eržen
Ljubljana – Zaradi korupcije izgubimo v Sloveniji 3,5 milijarde evrov oziroma skoraj toliko sredstev, kot jih na leto namenimo za zdravstvo ali oskrbo starejših, je ocenjeno v poročilu o stroških korupcije, ki ga je pred mesecem objavila politična skupina Zelenih v evropskem parlamentu.

Evropski Zeleni so na podlagi nekaterih najnovejših podatkov in študij ocenili, da Slovenija zaradi korupcije izgubi šestnajstkratni letni slovenski proračun za brezposelne. Izgubljenih 3,5 milijarde evrov s korupcijo predstavlja več kot devetkratnik letnega proračuna policije in več kot 64-kratnik proračuna gasilske službe. Zaradi korupcije izgine 4,5-kratnik proračuna, namenjenega družinam in otrokom. Slovenija izgubi v sivi coni štirikrat več denarja, kot je celoten letni znesek, porabljen za bolezni in invalidnost. Zeleni nadalje primerjajo, da pod Alpami za izobraževanje porabimo 1,8 milijarde evrov, kar pa je samo polovica zneska, ki ga izgubimo s korupcijo.


V luči posameznika


Da bi 293.604 slovenskih državljanov prejelo povprečno slovensko letno plačo (12.062 evrov neto), bi zadostovalo 3,5 milijarde evrov; stopnja brezposelnosti je aprila 2018 znašala 5,2 odstotka. Če bi bil denar namesto v koruptivne namene enakomerno porazdeljen med Slovenci, bi vsak prejel 1716 evrov. Na Cipru in v Grčiji, kjer je korupcija še bolj razširjena, bi, če je ne bi bilo, prebivalci vsako leto lahko prejeli dodatnih 2500 evrov, v Grčiji do 3168 evrov na osebo ali celo 3903 evrov v Italiji. Tudi v državah s sorazmerno nizko stopnjo korupcije, kot sta Finska ali Danska, bi vsak državljan prejel 727 evrov na leto oziroma 782 evrov, če bi korupcijska tveganja izničili oziroma zmanjšali.
Če bi denar, izgubljen s korupcijo, v vseh državah EU porazdelili med več kot 510 milijonov ljudi, živečih v Evropi leta 2016, bi vsak prejel povprečno 1772 evra na leto.
 

Izgubljeni kilogrami kruha


Z izgubljenim denarjem bi Slovenci vsako leto lahko kupili več kot 1,8 milijarde steklenic piva, kar predstavlja 884 piv na vsakega posameznika oziroma vsaj dve pivi na dan. »Toda morda so Slovenci bolj naklonjeni vinu – z izgubljenim denarjem bi kupili okoli 3,1 milijarde steklenic rdečega vina vsako leto, tako da bi vsaka oseba v državi lahko prejela 1518 steklenic vina na leto, gotovo dovolj za lastno vinsko klet ali za to, da bi spila več kot štiri steklenice vina na dan (ni priporočljivo za zdravje),« je navedeno v poročilu o stroških korupcije.
Podobno bi bilo mogoče kupiti 2,1 milijarde kilogramskih hlebcev kruha, to je 1034 kilogramov kruha na osebo ali skoraj tri kilograma kruha na dan. Denar, izgubljen zaradi korupcije, bi zadostoval za nakup 896 milijonov hamburgerjev big mac, kar je 434 tovrstnih hamburgerjev na osebo.

image
Foto Infografika Delo


Ankete o razširjenosti korupcije


Iz študije Eurostata je razvidno, da je 57 odstotkov anketirancev v Sloveniji menilo, da se je stopnja korupcije v zadnjih treh letih poslabšala, 32 odstotkov jih je menilo, da je ostala enaka, le pet odstotkov pa jih je dejalo, da se je zmanjšala. Da je korupcija v Sloveniji zelo razširjena, je menilo 89 odstotkov ljudi, 76 odstotkov pa jih meni, da je del poslovne kulture države.
Dodajmo, da v polovici držav članic EU več kot 80 odstotkov ljudi meni, da je korupcija v njihovi državi zelo razširjena. Vendar večina Evropejcev, ki so izpostavljeni korupciji, o tem ne poroča. Le okoli petina ljudi se odloči, da bo s tem seznanila ustrezne institucije.


Korak nazaj v boju proti korupciji


V društvu Transparency International (TI) Slovenia so pojasnili, da je poročilo o stroških korupcije resda izdelala politična skupina, ki pa je pri svojem delu izhajala iz študije The Cost of Non-Europe in the area of Organised Crime and Corruption, ki jo je pripravila neodvisna strokovna organizacija na podlagi naročila službe evropskega parlamenta za raziskave – neodvisne službe EP. »Študija je obsežna in jo težko ocenimo čez prst, a izdelal jo je ugleden inštitut in deluje vsebinsko prepričljivo. Posledično nimamo vzroka, da bi dvomili o njeni verodostojnosti,« je zapisal Vid Tomić, generalni sekretar TI Slovenia. Opozoril je še, da so omenjene številke stroškov korupcije ocena in ne predstavljajo dokončnih ali točnih finančnih posledic korupcije. »Evropska komisija bi morala vsako leto oceniti stanje korupcije po državah članicah ter s tem države članice spodbuditi k izboljšanju stanja in k lažji identifikaciji skupnih ali čezmejnih izzivov. Na žalost je po poročilu leta 2014 takšna pobuda zamrla in je komisija ne želi obuditi, kar je korak nazaj v boju proti korupciji v EU,« je še zapisal Tomić.


Stanje širše po Evropi


Zadnje ocene v zvezi s stroški korupcije po vsej EU glede na izgubo v BDP navajajo od 179 milijard evrov do 950 milijard evrov vsako leto. Zeleni so ocenili, da znaša učinek na BDP kot rezultat korupcije okoli 904 milijarde evrov vsako leto. To vključuje posredne učinke korupcije, kot so izguba davkov, prihodkov in zmanjšanih tujih naložb.
Na ravni posameznih evropskih držav škoda, povzročena s korupcijo, glede na odstotek BDP znaša od 15 odstotkov v Romuniji (38,6 milijarde evrov) do 0,76 odstotka na Nizozemskem (4,4 milijarde evrov). Rekorderka je Italija, kjer vsako leto izgubijo 236,8 milijarde evrov zaradi korupcije. Na drugem mestu je Francija z 120,2 milijarde izgubljenih evrov. V Nemčiji vsako leto ta škoda znaša več kot 104 milijarde evrov BDP.
Poročilo so Zeleni pripravili z željo, da bi povečali javno zavedanje o korupciji. Evropske institucije pozivajo k znatnemu povečanju boja proti korupciji. Po mnenju Zelenih prav pomanjkanje prizadevanj v institucijah EU za obravnavanje korupcije opogumlja nekatere vlade, da krepijo avtokratske režime.

Kaj bi lahko naredili z 904 milijardami evrov?
Namesto, da jih EU na leto izgubi zaradi korupcije, bi z njimi lahko:
• končali svetovno lakoto (letni strošek: 229 milijard evrov)
• zagotovili osnovno izobrazbo za vse otroke v 46 slabo in srednje slabo razvitih državah (letni strošek: 22 milijard evrov)
• pomagali pri odpravljanju malarije (letni strošek: 4 milijarde evrov)
• zagotovili varno vodo in sanitarne storitve (letni strošek: 129 milijard evrov)
• razširili zdravstveno varstvo, da bi postopno zagotovili univerzalno oskrbo za vse slabo in srednje razvite države s srednjimi dohodki (letni strošek: 115 milijard evrov)
• izvedli naložbe, ki so potrebne, da do leta 2030 vsem zagotovimo dostop do elektrike (letni strošek: 45 milijard evrov);

In ostalo bi še 360 milijard evrov!

Vir: Politična skupina Zelenih v evropskem parlamentu