Galerija
Kos: Z novim zakonom naj poštenost postane temeljni koncept v državi
Z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije "želimo v državo uvesti oziroma vrniti koncept poštenosti, integritete, kot enega osnovnih konceptov sodobne države", je ob robu posveta državnega sveta o integriteti in javni etiki povedal predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos.
Ljubljana - Z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije "želimo v državo uvesti oziroma vrniti koncept poštenosti, integritete, kot enega osnovnih konceptov sodobne države", je ob robu posveta državnega sveta o integriteti in javni etiki povedal predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos.
Po mnenju Kosa mora delovanje slovenskega javnega sektorja temeljiti na poštenosti in etiki. Sam danes udeležencem posveta sicer predstavlja rešitve, s katerimi so te vrednostne razsežnosti skušali vnesti v omenjeni predpis. Pojasnjuje jim tudi, kaj vse bo država prihodnje storila, da poštenost "ne bo le vrednota, ki jo država vsiljuje svojim uslužbencem od zunaj, ampak resnična notranja vrednota teh uslužbencev".
Na posvetu, ki v tem času še poteka v prostorih državnega sveta, so svoje misli o temah, povezanih z zakonom, uvodoma predstavili nekateri pravni strokovnjaki.
Pravnik Janez Kranjc je izpostavil, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije govori o integriteti. "Kako lepo je uvesti tujko, o kateri lahko potem pišemo dolge traktate, kaj to pomeni," je dejal Kranjc in pojasnil, da izraz pomeni poštenost. Po njegovem prepričanju vsak ve, kaj je v konkretnem primeru pošteno. Problem poštenosti v zakonu pa je, da je poštenost podlaga, ne pa vsebina predpisa. "In če ni podlaga predpisa, potem seveda ta predpis ne bo imel posebej uspešnega življenja v praksi," je opozoril.
Filozof Igor Pribac je pojasnil nekaj teoretičnih izhodišč pojma etika, pri čemer jo je opredelil kot filozofsko disciplino. Javno etiko pa Pribac razume kot etiko, zagledano z zornega kota javnega premišljevanja o najboljših možnih rešitvah na posameznem področju - tistega premišljevanja, ki je lahko tudi uvod v zakonodajno dejavnost.
Pravnik Miro Cerar je ocenil, da je v slovenski družbi zlasti premalo spoštovanja. To se po njegovem najprej kaže v pretirano zaostreni bipolarnosti političnega prostora, kar se odraža tudi pri aktualni referendumski kampanji. Poleg tega se nespoštljivosti izraža na področju korupcije ter v nevljudnem, nespoštljivem ali celo sovražnem govoru in nastopanju.
Kot meni Cerar, je nespoštovanje vzrok tega, da "ne prepoznamo ali zanikamo številne ali pa že skoraj vse pozitivne vidike naše skupne narodne in državne preteklosti". "To, kar Slovenci počnemo s sabo, je mazohizem prve vrste, je samodestruktivno in škodljivo," je opozoril. Odsotnost spoštovanja pa po njegovem slabi tudi individualno in narodno samozavest.
Po mnenju Kosa mora delovanje slovenskega javnega sektorja temeljiti na poštenosti in etiki. Sam danes udeležencem posveta sicer predstavlja rešitve, s katerimi so te vrednostne razsežnosti skušali vnesti v omenjeni predpis. Pojasnjuje jim tudi, kaj vse bo država prihodnje storila, da poštenost "ne bo le vrednota, ki jo država vsiljuje svojim uslužbencem od zunaj, ampak resnična notranja vrednota teh uslužbencev".
Na posvetu, ki v tem času še poteka v prostorih državnega sveta, so svoje misli o temah, povezanih z zakonom, uvodoma predstavili nekateri pravni strokovnjaki.
Pravnik Janez Kranjc je izpostavil, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije govori o integriteti. "Kako lepo je uvesti tujko, o kateri lahko potem pišemo dolge traktate, kaj to pomeni," je dejal Kranjc in pojasnil, da izraz pomeni poštenost. Po njegovem prepričanju vsak ve, kaj je v konkretnem primeru pošteno. Problem poštenosti v zakonu pa je, da je poštenost podlaga, ne pa vsebina predpisa. "In če ni podlaga predpisa, potem seveda ta predpis ne bo imel posebej uspešnega življenja v praksi," je opozoril.
Filozof Igor Pribac je pojasnil nekaj teoretičnih izhodišč pojma etika, pri čemer jo je opredelil kot filozofsko disciplino. Javno etiko pa Pribac razume kot etiko, zagledano z zornega kota javnega premišljevanja o najboljših možnih rešitvah na posameznem področju - tistega premišljevanja, ki je lahko tudi uvod v zakonodajno dejavnost.
Pravnik Miro Cerar je ocenil, da je v slovenski družbi zlasti premalo spoštovanja. To se po njegovem najprej kaže v pretirano zaostreni bipolarnosti političnega prostora, kar se odraža tudi pri aktualni referendumski kampanji. Poleg tega se nespoštljivosti izraža na področju korupcije ter v nevljudnem, nespoštljivem ali celo sovražnem govoru in nastopanju.
Kot meni Cerar, je nespoštovanje vzrok tega, da "ne prepoznamo ali zanikamo številne ali pa že skoraj vse pozitivne vidike naše skupne narodne in državne preteklosti". "To, kar Slovenci počnemo s sabo, je mazohizem prve vrste, je samodestruktivno in škodljivo," je opozoril. Odsotnost spoštovanja pa po njegovem slabi tudi individualno in narodno samozavest.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji