Koščičarji pozebli skoraj v celoti, jablane najmnaj polovično
V Posavju, kjer raste 600 hektarov sadovnjakov, je mraz uničil večino cvetov marelic, breskev in češenj, pri jabolkih bo po optimističnem scenariju pridelek lahko še vedno soliden.
Odpri galerijo
Nasadi jablan so jih še najmanj slabo odnesli. V Posavju ocenjujejo, da je pozeba pri tej vrsti sadja od 50- do 80-odstotna, a da bi bil pridelek po optimističnem scenariju na koncu še vedno lahko soliden. FOTO: Leon Vidic/Delo
Bojazen posavskih sadjarjev, da so zaradi mrzlih juter, ko so se v četrtek prejšnji teden temperature spustile vse do minus osem stopinj Celzija, utrpeli pozebo v svojih sadovnjakih, se je žal izkazala za upravičeno. Pri koščičarjih (češnje, višnje, slive, breskve in marelice) je mraz povzročil skoraj popolno pozebo, v nasadih jablan pa je uničenih od 50 do 80 odstotkov cvetov. V Posavju imajo skupno približno 600 hektarov sadnih nasadov.
Svetovalka za sadjarstvo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Andreja Brence je za STA povedala, da gre za oceno na podlagi poškodovanosti cvetov in da bo pri jablanah po optimistični varianti pridelek na kocu še vedno lahko soliden. Po njenih besedah je najbolj prizadeto drevje v višjih legah.
Pridelovalce jabolk je opozorila, naj dobro pregledajo nasade in poiščejo preživele brste. »Če je vzdolžni prerez plodiča spremenjene barve oziroma porjavel, potem je z njim konec. Osredotočamo se samo na preživele plodiče,« je pojasnila Brencetova in sadjarje pozvala, naj ne glede na pozebo nadaljujejo nego drevja in mu pomagajo s hranili ter pri regeneraciji.
Po njenih podatkih je pozeba v Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini pri hruškah poškodovala od 65 do sto odstotkov cvetočega drevja, pri hruškah od 70 do sto odstotkov, pri marelicah od 80 do sto odstotkov, pri češnjah od 60 do sto odstotkov in pri jablanah od polovice do 80 odstotkov. Poškodovani so tudi nasadi orehov in na nekaterih legah jagodičje ter kaki.
Pri zelenjavi je v Posavju zaradi pozebe prizadetih približno deset hektarov nasadov zgodnjega krompirja, ki se bo odzval s kasnejšim pridelkom. Pozeba je prizadela tudi nasade zelja. Na približno treh hektarih zeljnih nasadov so pomrzle sadike, približno sedem hektarov pa je manj poškodovanih, tako da bo tam zelje zraslo kasneje kot običajno, je povedala Brencetova.
»Sadjarji naj drevju pomagajo s hranili«
Svetovalka za sadjarstvo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Andreja Brence je za STA povedala, da gre za oceno na podlagi poškodovanosti cvetov in da bo pri jablanah po optimistični varianti pridelek na kocu še vedno lahko soliden. Po njenih besedah je najbolj prizadeto drevje v višjih legah.
Posavski sadjarji, ki prideluejejo breskve, bodo imeli letos slabo letino, saj jim je pozeba v njihovih sadovnjakih uničila od 70 do sto odstotkov cvetov na drevju.
FOTO: Tomi Lombar/Delo
FOTO: Tomi Lombar/Delo
Pridelovalce jabolk je opozorila, naj dobro pregledajo nasade in poiščejo preživele brste. »Če je vzdolžni prerez plodiča spremenjene barve oziroma porjavel, potem je z njim konec. Osredotočamo se samo na preživele plodiče,« je pojasnila Brencetova in sadjarje pozvala, naj ne glede na pozebo nadaljujejo nego drevja in mu pomagajo s hranili ter pri regeneraciji.
Uničenje najhujše pri hruškah, marelicah in breskvah
Po njenih podatkih je pozeba v Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini pri hruškah poškodovala od 65 do sto odstotkov cvetočega drevja, pri hruškah od 70 do sto odstotkov, pri marelicah od 80 do sto odstotkov, pri češnjah od 60 do sto odstotkov in pri jablanah od polovice do 80 odstotkov. Poškodovani so tudi nasadi orehov in na nekaterih legah jagodičje ter kaki.
»Če je vzdolžni prerez plodiča spremenjene barve oziroma porjavel, potem je z njim konec. Osredotočamo se samo na preživele plodiče,« Andreja Brence, svetovalka za sadjarstvo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto.
Pozebla tudi krompir in zelje
Pri zelenjavi je v Posavju zaradi pozebe prizadetih približno deset hektarov nasadov zgodnjega krompirja, ki se bo odzval s kasnejšim pridelkom. Pozeba je prizadela tudi nasade zelja. Na približno treh hektarih zeljnih nasadov so pomrzle sadike, približno sedem hektarov pa je manj poškodovanih, tako da bo tam zelje zraslo kasneje kot običajno, je povedala Brencetova.
