Kostanjeviški otok: avtobusi bodo zgodovina, klavnica ostaja

Kostanjevica na Krki – Hkrati s spomladi načrtovano prepovedjo avtobusnega prometa čez lesene kostanjeviške mostove del krajanov zahteva tudi selitev težke dejavnosti z otoka. Lastnik gradbene trgovine Franc Grošelj kupuje parcelo v poslovni coni, a ga pri tem zavirajo svetniki, lastnik klavnice Franc Hočevar pa bi mu sledil le, če bi mu občina povrnila milijonske vložke.

»Zaradi omejitev na otoku je nadaljnji razvoj naše dejavnosti nemogoč. Normalno je, da zaradi lesenih mostov uporaba težkih tovornjakov ni dovoljena. Naš interes je, da se umaknemo v poslovno cono. Občina nam je pri tem šla zelo na roko, ni pa prav, da jo pri prodaji parcele blokirajo svetniki,« je dejal lastnik trgovine s kmetijskimi produkti in gradbeno opremo Agrolit Franc Grošelj, ki ima na otoku poslovne prostore zdaj v najemu.

Prodajo parcele blokirajo svetniki

»Podjetnik nas je z željo po nakupu parcele v poslovni coni novembra kontaktiral sam,« pravi Stanislav Rostohar s kostanjeviške občine: »Izvedli smo parcelacijo, spremenili odlok o poslovni coni in se dogovorili za prodajo 3000 kvadratnih metrov površin po ceni 18 evrov za kvadratni meter, ki jo je določil uradni cenilec. Ne vidimo logične razlage, zakaj svetniki niso sprejeli sklepa o prodaji zemljišča.«

O njem so po odpadli decembrski seji zaradi nesklepčnosti odločali na dopisni seji, kjer bi potrebovali konsenz vseh svetnikov, a sta bila dva od desetih proti prodaji, zaradi nesoglasij pri določanju dnevnega reda pa se je prejšnji teden izjalovil tudi nov poskus organiziranja seje občinskega sveta.

»Nočem se spuščati v razprtije med občinskimi svetniki,« je dejal Grošelj, ki mu je eden od svetnikov, Andrej Rajar, v preteklosti ponujal v najem poslovne objekte za gostiščem Žolnir: »Prej ali kasneje bodo občani uvideli, ali svetniki delajo v njihovo korist ali ne. Mi bomo počakali na soglasje za nakup parcele v poslovni coni.«

»Občina naj odkupi premoženje«

Če se bo članom Ljudske iniciative Kostanjevica na Krki, ki so občini peticijo za preselitev klavnice in gradbenega dela trgovine Agrolit s kostanjeviškega starega mestnega jedra izročili že novembra, s selitvijo litijskega podjetja v poslovno cono izpolnil vsaj del želja, bo klavnica očitno še lep čas obratovala na otoku.

»Mene ni nihče povabil na razgovor o selitvi naše dejavnosti z otoka,« je dejal lastnik obrata Franc Hočevar iz Dolnje Težke Vode v bližini Novega mesta: »Klavnico smo kupili leta 2002, jo poldrugo leto preurejali, namestili nove proizvodne linije in s pečatom Bruslja postali izvozna klavnica. V projekt smo vložili več milijonov evrov. Smo pripravljeni na selitev v poslovno cono, a pred tem naj na občini odkupijo naše premoženje.«

Na občini o odkupu klavnice, ki je poleg sevniške edina na širšem območju Novega mesta in Posavja, niso nikoli razmišljali, pravi Rostohar: »Občina nima sredstev, niti ni poklicana, da bi gradila in gospodarila z mladinskimi hoteli, ki si jih nekateri želijo na tej lokaciji.«

Prometno razbremenjevanje traja že od leta 1995

Odlok o ureditvenem načrtu spomeniško zaščitenega mestnega jedra v Kostanjevici na Krki, ki je predvideval prometno in industrijsko razbremenitev najstarejšega dolenjskega kraja, je bil sprejet že leta 1995. Prvi velik korak k dosegi tega cilja je bil storjen leta 2009, ko je bila odprta kostanjeviška obvoznica in je bil tranzitni promet med Posavjem in Dolenjsko preusmerjen z mestnih ulic, leseni mostovi z nosilnostjo 12 ton pa so postali neprevozni za večje tovornjake. Z gradnjo parkirišča in avtobusnega postajališča z obračališčem zunaj otoka, ob peš mostu čez Krko, bo ena od najbolj prepoznavnih turističnih destinacij v državi razbremenjena tudi avtobusnega prometa, pravi Rostohar: »Ko bodo vremenske razmere dovoljevale asfaltiranje parkirišča, bo to dokončano v mesecu dni.«

»Direkcija za ceste je južni in severni most prenovila v letih 2010 in 2011, ko sta bila v izjemno slabem stanju, mi smo takrat poskrbeli za most čez Studeno. Letos bomo morali začeti obnavljati najbolj poškodovane dele vozišča,« pravi Rostohar: »Življenjska doba mostov se bo po prepovedi vožnje za težka vozila podaljšala za tretjino.«