Kot da je koalicija dvignila roke 
nad zakonom o RTV

Ljubljana – Kampanja za prihajajoči referendum o zakonu o RTV je bila do zdaj precej medla. Ob cestah ne visijo jumbo plakati z obljubami o boljšem in cenejšem programu kot pred petimi leti, ni televizijskih in radijskih spotov ... »Razmere so več kot le nenavadne,« je dejal marketinški strokovnjak Miro Kline. »Očitno je, da so vsi, predlagatelj referenduma – desnica, predlagatelj novega zakona – levica in vodstvena struktura, zadovoljni z Grimsovim zakonom. Včeraj pa je Slavko Ziherl dejal, bo novi zakon o RTV na referendumu skoraj 100-odstotno padel. Slavko Ziherl, podpredsednik LDS, je včeraj na okrogli mizi Liberalne akademije dejal, da bo zakon padel, ker je koalicija popolnoma neaktivna; da je koalicija pri zagovarjanju zakona premalo enotna, je opozoril tudi nekdanji član programskega sveta RTV Slovenije Boris Vezjak, Marko Prpič iz RTV pa je obžaloval, da RTV ni aktivno vstopila v kampanjo. Tudi sam se, podobno kot Kline, sprašuje, ali morda to ustreza vodstvu, saj bi z novim zakonom padlo tudi vodstvo.

Rebus za volivce

Ziherl je zato prepričan, da bo referendum dobila desna opcija, saj bo nasprotnikom zakona uspelo pripeljati svoje volivce na volišča. Kline pravi, da se referendumska odločitev v takšnih okoliščinah kaže kot rebus, ki ga morajo razrešiti neinformirani in nemotivirani volivci.

Se bodo ljudje potem odločali na podlagi politične opredeljenosti? Kline pravi, da bodo nekateri med njimi zagotovo uporabljali hevristiko, ki jo ponujajo nasprotniki novega zakona. »To bo veljalo za vse tiste, ki bodo sprejeli njihove tri ključne argumente: privatizacija – čistka – jugoslovenizacija. Prav nobeden izmed teh treh ni resničen,« je pojasnil Kline. »Logika poslovanja javnega zavoda zahteva investiranje vsega ustvarjenega dobička v nove projekte. Čistko je delala na podlagi Grimsovega zakona prejšnja vlada, dela pa jo tudi sedanja. Predlagani zakon jo zagotovo vsaj omejuje, če ne povsem preprečuje,« je še dodal Kline.

Domači ceh razdeljen

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je te dni predstavilo 12 neresnic o zakonu o RTV in 12 razlogov za to, da na referendumu državljani glasujejo »proti«. Po njihovem mnenju je med drugim treba biti proti »Zares« političnemu zakonu, proti ultradobičkom za novo upravo RTV ter proti oranžnemu cunamiju v medijih in čistkam nad novinarji javne RTV. »Če bo zakon uveljavljen, bomo na nacionalni televiziji gledali oranžnega Big Brotherja, ki bo najprej izločil novinarje, nato pa še gledalce in poslušalce,« so sporočili iz ZNP.

Na drugi strani Društvo novinarjev Slovenije (DNS) meni, da novi zakon o RTV odpravlja anomalije prejšnjega, zavedajoč se, da ta zakon ni idealen, a dejstvo je, da je obstoječi zelo problematičen in škodljiv. DNS podpira tako izvzetje novinarjev iz sistema javnih uslužbencev kot tudi novo statusno obliko, ki ne pomeni komercializacije, ampak večjo finančno stabilnost. Ta pa je pogoj za neodvisnost javnega servisa.

Tuji strokovnjaki 
vidijo napredek

O novem zakonu o RTV so se na prošnjo Mirovnega inštituta odzvali tudi pravna služba Evropske zveze javnih radiotelevizij (EBU) ter mednarodna strokovnjaka Karol Jakubowicz in Toby Mendel (direktor Centra za pravo in demokracijo). Vse tri ocene ugotavljajo, da novi zakon predstavlja bistven napredek v primerjavi z zakonom, sprejetim leta 2005, in da v mnogih pogledih prinaša zgledno ureditev glede na evropske standarde. Tudi novi pravni status imajo za primerljiv z drugimi javnimi radiotelevizijami v Evropi, enako kot ureditev, po kateri zaposleni na javni radioteleviziji ne bi bili javni uslužbenci. Kot zelo pozitivno ocenjujejo tudi ureditev glede sestave in imenovanja sveta RTV. Kritične ocene pa so usmerjene predvsem v število, sestavo in prepletenost pooblastil vodstvenih in nadzornih organov ter na nedorečenosti nekaterih določil s tega področja, ki bi bile lahko izrabljene za administrativne blokade in politično vmešavanje.