Dva občinska svetnika sta kršila zakon, ker sta glasovala zase

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da sta občinska svetnika Danilo Šarić iz Mestne občine Ljubljana in Štefan Kodila iz Občine Moravske Toplice kršila določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ker sta glasovala o svojem imenovanju in se tako znašla v okoliščinah nasprotja interesov.

Danilo Šarić je na 12. seji mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 25. marca 2025 glasoval o predlogu sklepa za imenovanje štirih predstavnikov občine v svet javnega zavoda Center urbane kulture Kino Šiška. Med predlaganimi kandidati je bil tudi sam, zato bi se moral iz odločanja izločiti.

KPK je zaključila obravnavo imenovanja Matoza in zadeve Ugljan

Podobno je ravnal tudi Štefan Kodila. KPK je ugotovila, da je 4. marca 2025 kar dvakrat odločal o svojem imenovanju v svet zavoda Vrtci Občine Moravske Toplice. Najprej je kot član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na njeni 16. seji razpravljal in glasoval o predlogu, nato pa je o istem predlogu glasoval še na 18. seji občinskega sveta.

Po ugotovitvah KPK bi morala oba svetnika v skladu z ZIntPK kolektivni organ pisno obvestiti o okoliščinah nasprotja interesov, se izločiti iz obravnave zadeve in zapustiti sejno sobo med razpravo in glasovanjem. Takšno ravnanje zmanjšuje tveganje nedovoljenega vplivanja na druge odločevalce ter krepi nepristranskost odločanja.

Tipične okoliščine nasprotja interesov

KPK opozarja, da glasovanje o lastnem imenovanju predstavlja enega najbolj značilnih primerov nasprotja interesov. Mestni in občinski svetniki kot uradne osebe morajo prepoznati takšne okoliščine in se jim izogniti, saj sicer vzbudijo dvom o objektivnosti postopkov imenovanja in zmanjšujejo zaupanje javnosti v delovanje lokalne samouprave.

Kar 17 poslancev SDS ni poročalo o premoženjskem stanju v zakonskem roku

Komisija pri tem dodaja, da pravočasno prepoznavanje in ustrezno obvladovanje nasprotja interesov predstavlja pomemben preventivni mehanizem. Kršitve namreč ne škodujejo le ugledu posameznih funkcionarjev, temveč tudi integriteti občin in širšega javnega sektorja. Neustrezno ravnanje v takšnih primerih lahko poveča korupcijska tveganja, zato KPK poudarja, da je dosledno spoštovanje pravil o nasprotju interesov eden od temeljev krepitve pravne države.