
Postanite naročnik | že od 14,99 €


KPK je v zadevi Bobnar ugotovila, da je premier Robert Golob z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo in s tem kršil integriteto. V Golobovem kabinetu so prepričani, da ne gre za kršitev integritete, njegov odvetnik Stojan Zdolšek napoveduje izpodbijanje na sodišču.
Iz ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki jih je danes prejel tudi premierov odvetnik Zdolšek, izhaja, da gre za dve sporočili, ki ju je premier Golob novembra 2022 poslal tedanji notranji ministrici Tatjani Bobnar, v katerih premier piše, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v policiji in da mu ni všeč, da se dogovor ni uresničil.
Golobovi sporočili SMS Bobnarjevi:
»Jutro. Moram priznati, da postajam resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji. Dajva se ta teden dobiti samo na to temo. Poudarjam: resno zaskrbljen.«
»Nič mi ni všeč. Ker se ni izvršilo nič od dogovora. Pika. Dokončna pika.«
Komisija ugotavlja, da je ravnanje predsednika vlade v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od njega zahteva in jo določa zakona o vladi. Ob tem so navedli, da lahko predsednik vlade ministrom daje obvezujoče napotke zgolj v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov, vlada pa usmeritev v zvezi s kadrovanjem v policiji ni sprejela.
Po ugotovitvah komisije iz tega sledi, da Golob kot predsednik vlade ni imel pristojnosti za poizvedovanje o kadrovski sliki v policiji pri notranji ministrici in podajanje kakršnihkoli usmeritev glede kadrovanja v policiji. Premierovo ravnanje predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje tretja točka četrtega člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, so sklenili.
Ta določba zakona določa, da je integriteta »pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«.
Glede ostalih očitkov iz predloga za uvedbo preiskave pa je KPK postopek ustavila.
KPK je ugotovitve v zadevi Bobnar sprejela konec decembra, danes pa jih je prejel tudi premierov odvetnik Stojan Zdolšek, kar je ta potrdil za STA. Kot je ob tem navedel Zdolšek, je iz prejetih ugotovitev razviden očitek, ki naj bi ga predstavljali dve sporočili. »Edini očitek, zaradi katerega naj bi predsednik vlade domnevno kršil integriteto, sta dve telefonski sporočili, v katerih izraža zaskrbljenost nad kadrovsko sliko v policiji,« so zapisali tudi v premierovem kabinetu.
Zdolšek je še v prvem odzivu navedel, da si bo javnost zdaj lahko sama ustvarila mnenje o rezultatu večletnega postopka. »Postopek bomo nadaljevali pred sodiščem, ker sem prepričan, da so ugotovitve KPK nezakonite,« je napovedal. V Golobovem kabinetu pa so izrazili prepričanje, da so na podlagi ugotovitev KPK še toliko bolj prepričani, da omenjeni sporočili ne predstavljata kršitve integritete.
»V SD spoštujemo neodvisnost pravnih institucij in ugotovitve KPK jemljemo resno, saj se o integriteti ne more in ne sme razpravljati le politično, temveč v okviru poštenih in transparentnih postopkov, ker je integriteta temelj zaupanja v javne funkcionarje,« so v prvem odzivu na ugotovitve KPK navedli v SD. Za delo do volitev bo potreben odprti in iskren pogovor, so prepričani.
Danes so v Državnem zboru na odboru za notranje zadeve obravnavali zakon, ki določa, da poslanke in poslanci državnega zbora ne morejo biti pravnomočno obsojeni kriminalci, medtem sporočajo iz Svobode Mladi.
Sprejeta je bila zakonodaja, ki je pogoj nekaznovanosti uvedla za državne sekretarje, ministre, predsednika vlade in druge najvišje funkcionarje. To je bil jasen signal, da v politiki ne more več obstajati zaščiten razred ljudi, za katere zakoni veljajo drugače.
Mladi opozarjajo, da poslanci NSi zakona ZVDZ niso podprli, poslanska skupina SDS pa se je seji odbora namenoma izognila. »S tem niso nasprotovali zgolj enemu zakonu, temveč proti načelu, da morajo biti poslanci zgled zakonitosti,« pravijo.
Opozicijski SDS in NSi sta ob tem danes na omrežju X delili posnetek iz aprila 2022, ko je Golob med takratno predvolilno kampanjo pred državnozborskimi volitvami dejal, da bi v primeru ugotovitev KPK o kršitvi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, odstopil. »Sedaj ima priložnost, da to stori,« so ob tem zapisali v NSi. V SDS pa so posnetek pospremili le s komentarjem: »Pika. Dokončna pika.«
Odzvali so se tudi pri Demokratih. »Predsednik vlade, ki krši standarde integritete, v normalni evropski državi nima več moralne avtoritete za vodenje vlade,« so zapisali v sporočilu za javnost. Dodali so, da so stranke zdajšnje koalicije od drugih političnih strank zahtevale najvišje politične standarde.
z stranke Suvereni, ki jo vodi nepovezani poslanec Dejan Kaloh, pa so zapisali, da si Golob oblast razlaga kot osebno pravico, ne pa kot ustavno in zakonsko omejeno odgovornost. Stranka Prerod pa je sporočila, da se bo moral Golob sam odločiti, kako nadaljevati. »Integriteta je edina valuta, ki jo politik ima,« so poudarili.
»V zadevi, ki se nanaša na sum kršitve integritete v povezavi z domnevnim nedovoljenim izvajanjem pritiskov na nekdanjo ministrico za notranje zadeve, je konec leta senat Komisije v sestavi obeh namestnikov (Tina Divjak in David Lapornik) sprejel končne ugotovitve.
Odločitev je senat Komisije sprejel po izvedbi nove ocene procesnih tveganj pred iztekom mandata namestnika Davida Lapornika. Skladno s stališči Ustavnega sodišča bi v primeru nove sestave senata morali ponoviti razgovore, sprejeti nov osnutek ugotovitev, kar bi pomenilo, da bi se postopek lahko podaljšal leto dni ali več.
Menimo, da bi bila to najslabša možnost za vse vpletene, glede na to, da dokazi ostajajo enaki. Poudarjamo, da izrek ugotovitev opredeljuje zgolj ravnanje, ki je predmet kršitve, utemeljitev in vsi dokazi, zakaj je šlo pri določenem ravnanju za kršitev, pa izhajajo iz celotnega dokumenta.«
Komentarji