KPK je zaključila obravnavo imenovanja Matoza in zadeve Ugljan

Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila več predhodnih preizkusov prijav, ki so vsebovale očitke o nasprotju interesov najvišjih nosilcev oblasti. Komisija ni potrdila kršitev iz svojih pristojnosti, to je kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), zato je z obravnavo zadev zaključila. 

V začetku junija letos je KPK prejela več prijav, ki so se nanašale na domnevne kršitve pri imenovanju Francija Matoza na funkcijo ministra za notranje zadeve in javno upravo. Med očitki so bile izpostavljene prijateljske in poslovne povezave med Francijem Matozem in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki ga je predlagal za funkcijo ministra.

Ker pa je v skladu z ustavo in zakonom o vladi predsednik vlade pristojen, da predlaga kandidate za ministre, vendar o njihovem imenovanju ne odloča, je KPK ugotovila, da Janez Janša v primeru imenovanja Francija Matoza na funkcijo ministra za notranje zadeve ni imel odločevalske vloge, zato o nasprotju interesov v tem primeru ne moremo govoriti.

Sumi nepravilnosti v povezavi z zadevo Ugljan

Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila tudi obravnavo več prijav, ki jih je prejela februarja letos in so se nanašale predvsem na sume nepravilnosti nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba v povezavi z njegovim bivanjem na otoku Ugljan ter očitke o zlorabi sredstev določenih družb v državni lasti pri sodelovanju s podjetjem DC Limited.

Komisija v konkretnem primeru ni potrdila utemeljenega suma kršitev nasprotja interesov, so sporočili s KPK. Iz znanih podatkov namreč ni bilo izkazano, da bi Robert Golob v uradnem položaju odločal ali vplival v korist povezanih oseb, pri čemer bi bil ustvarjen videz pristranskosti.

Zgolj dejstvo, da so se posamezniki družili v zasebnem času, zunaj uradnega delovanja takratnega predsednika vlade, pa je premalo, da bi lahko govorili o nasprotju interesov.

KPK je zaključila več predhodnih preizkusov prijav, ki so vsebovale očitke o nasprotju interesov najvišjih nosilcev oblasti. FOTO: Arhiv Dela

Presoja pristnosti objavljenega računa plačila nastanitve pa je v pristojnosti policije, ki je bila o sumih obveščena skupaj s KPK.

KPK tako ni potrdila utemeljenega suma kršitev iz lastnih pristojnosti, zato zadeve ni sprejela v nadaljnjo obravnavo. Korupcijska tveganja, ki izhajajo iz očitkov glede sumov zlorabe sredstev državnih podjetij za uresničevanje političnih interesov, pa bo Komisija naslovila v priporočilih o ustreznejšem upravljanju zaznanih tveganj na področju financiranja političnih strank, ki jih pripravlja.

Tveganja glede politične funkcije predsednika državnega sveta

V nadaljnjo obravnavo KPK prav tako ni sprejela prijave glede Marka Lotriča, ki jo je prejela aprila 2026. Ta se je nanašala na domnevno nasprotje interesov predsednika državnega sveta zaradi njegovega hkratnega opravljanja funkcije predsednika politične stranke, ki je po novem zastopana v državnem zboru. Takšno hkratno opravljanje funkcije sicer v skladu z ustavo in zakonom o državnem svetu ni nezdružljivo, so zapisali v sporočilu za javnost pri KPK.

Komisija v konkretnem primeru ni ugotovila kršitev, ker ni bilo nobenih konkretnih odločitev, pri katerih bi bilo mogoče dokazovati nasprotje interesov. Opozarja pa, da takšne situacije ustvarjajo sistemsko tveganje za nastanek nasprotja interesov ter zmanjšujejo zaupanje javnosti v neodvisnost in nepristranskost državnih institucij. Zato pripravlja priporočila, kako takšna tveganja odpravljati.