KPK: Manj prijav od zunaj, zato pa več od znotraj

Ljubljana –  Zdi se, da predsednik države Borut Pahor pri imenovanju nove sestave Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ni imel najbolj srečne roke, saj je v javnosti veliko več znanega o dogajanju in odnosih znotraj komisije kakor o delu, ki ga opravlja.

»Navedbe, da naj bi predsednik Boris Štefanec mednarodne stike s sorodnimi organizacijami po svetu zmanjšal na minimum oziroma celo ukinil nikakor ne držijo in jih odločno zavračamo,« so iz službe za odnose z javnostjo KPK demantirali izjave, ki jih je dan pred tem medijem dala podpredsednica komisija Alma M. Sedlar. Gre samo za košček v mozaiku, ki kaže na trenutne razmere v KPK. Njen ugled je okrnjen zaradi številnih »nerodnosti«: od tega, da je bil za predsednika imenovan človek, ki so ga zaradi strankarske pripadnosti mnogi pozivali k odstopu, še preden je nastopil mandat, do odhoda dveh podpredsednikov in pozneje še veliko strokovnih sodelavcev. Dogajajo se strokovne napake, kakršna je tista, da je predsednik Štefanec pozabil predložiti potrdilo o pravosodnem izpitu pri vložitvi zadeve na vrhovno sodišče.

Da je ozračje v devetem nadstropju stolpnice na Dunajski 56 res slabo, daje slutiti javno obračunavanje med predsednikom in podpredsednico komisije, ki je Štefaneca večkrat pozvala, naj odstopi, in njegova ravnanja označila za »pot k samoukinitvi«. »KPK je z leti zrasla v državni organ, ki je državljanom služil kot referenčna točka in komunikacijski kanal nadzora nad državno in lokalno oblastjo z namenom preprečevanja korupcije. Na lanskih protestih so ljudje nosili transparente s simboli KPK in fotografijami njenega nekdanjega vodstva. Za tako visoko stopnjo zaupanja in podpore državljanov je bilo potrebnih več let predanega dela. Z odstopom prejšnjega senata se je ta informacijska pot državljanov in javnosti pretrgala,« meni Bećir Kečanović, nekdanji pomočnik predsednika KPK.

»Danes je KPK še vedno predmet javne pozornosti, a žal ne take, kot bi si kot državljan in nekdanji državni uslužbenec želel. A v KPK je še vedno kar nekaj predanih državnih uslužbencev, zato upam, da se bo rešila iz sedanjih razmer in se notranje stabilizirala. Ne nazadnje smo se kot država ob ratifikaciji konvencije proti korupciji zavezali mednarodni skupnosti. Resnosti in pomembnosti te zaveze bi se moralo zavedati predvsem vodstvo KPK, vsekakor pa tudi najvišji nosilci oblasti v državi,« pravi Kečanović.

»Po koncu šestletnega mandata me bo poznala vsa Slovenija,« je Boris Štefanec v začetku marca odgovarjal na pomisleke, da je bil za predsednika komisije (KPK) imenovan popoln anonimnež. Najbrž si takrat ni mislil, da bo pozornosti deležen v takšnem kontekstu, kot je je zdaj.

»Človek si pridobi ugled s trdim, poštenim in strokovnim delom,« je bila še ena od izjav Borisa Štefaneca ob začetku njegovega mandata pred dobrimi sedmimi meseci. Do tedaj širši javnosti neznanemu odvetniku iz Murske Sobote ni bilo treba čakati toliko let, že nekaj dni po tem, ko se je izvedelo, da bo naslednik Gorana Klemenčiča na čelu KPK, ga je poznala vsa država. Zaradi razkritja dejstva, da je bil še en dan pred razglasitvijo kandidature za visoko funkcijo član Pozitivne Slovenije, si je takoj nakopal številne nasprotnike. Še pred imenovanjem so ga k odstopu, zaradi omadeževanja javnega občutka o nepristranskosti, pozivali mnogi – iz krogov tedanje vlade, iz opozicije, iz civilne družbe. Še njegov predlagatelj, predsednik republike Borut Pahor, ni skrival, da bi sam, če bi mu postopek to omogočal, predlagal katero drugo ime, čeprav je hkrati poudaril, da so vsi trije novi člani senata »suverene osebnosti, ki niso nikomur nič dolžne, in med kandidati, ki mu jih je v nabor posredovala petčlanska izborna komisija, najboljša možna izbira.«

Tedaj so se oglasili, denimo, tudi člani upravnega odbora Društva pisateljev Slovenije, z zahtevo, naj odstopi kar predsednik Pahor, ker je »s svojim klavrnim, nenačelnim podpisom izgubil vso kredibilnost«.

Pa sta šla namestnika

A Štefanec je vztrajal, da nikoli ne bo odstopil, sta pa prav to, iz načelnih razlogov, storila podpredsednika Jurij Ferme in Darko Stare. Tako je 60-letni pravnik, z izkušnjami državnega tožilca in sodnika (notar pa v Lendavi ni mogel postati, ker ne zna madžarskega jezika), mandat začel sam. Kasneje sta se mu v senatu pridružila dva namestnika – nekdanja novinarka Alma Sedlar in ekonomist Igor Lambergar. Kaj kmalu pa so v javnosti začele krožiti govorice o slabem delovnem ozračju pod novim vodstvom KPK. Te so izbruhnile na plano ob anonimki, ki je dodobra zasenčila praznovanje 10-letnice delovanja komisije. Neznani avtor med drugim v njej navaja, da je iz KPK v zadnjih mesecih odšlo več strokovnih sodelavcev, kar se je po preverjanju medijev izkazalo za resnično. Govori pa tudi o odnosih med člani senata. Da so ti vse prej kot dobri, se je potrdilo, ko je Alma Sedlar v začetku oktobra svojega nadrejenega javno pozvala, naj »v dobro KPK in Slovenije« odstopi. To je storila potem, ko je bila – zaradi službene poti v Parizu – izločena iz glasovanja v zadevi o Alenki Bratušek.

Štefanec, ki še kar zagotavlja, da so odnosi znotraj KPK profesionalni, je ponovil, da nikoli ne bo odstopil, je pa tako anonimko kot poziv svoje kolegice poslal na vrhovno državno tožilstvo, ki naj preveri, ali je namigovanja v pismih mogoče razumeti kot kazniva, njemu pa se očita, da v zvezi s tem nič ne stori. Na nek način se je torej samoprijavil.

Nevladna organizacija Transparency International Slovenia je KPK pozvala, naj »v najkrajšem možnem času transparentno izvede interni nadzor in pripravi analizo delovanja ter zaposlenim omogoči nemoteno delo«. Hkrati so zaposlene pozivali, da nepravilnosti prijavijo na pravno službo za pomoč (anonimnim) prijaviteljem TI Slovenia, da ne bi utrpeli povračilnih ukrepov pri naznanitvi nepravilnosti, in na pristojne inšpektorate. »Od institucij, pristojnih za nadzor nad delom KPK, pričakujemo čimprejšnji odziv. Kakršnakoli politična obračunavanja, vplivanje in vpletenost v delovanje KPK se mora takoj preprečiti, da lahko organ nemoteno izvaja svoje naloge in funkcije,« menijo pri TI Slovenia. Kakega internega nadzora pa v KPK nimajo v načrtu.

Bistveno manj prijav

Slabih osem mesecev je premalo za ocenjevanje strokovnega dela nove sestave KPK, statistika pa kaže, da je zadev, ki so jih dobili v obravnavo, precej manj kot v enakem obdobju lani: od marca so prejeli 430 prijav suma korupcije, ki so šle v nadaljnjo obravnavo, in 452, ki so bile v skladu s poslovnikom zavržene. Lani so v enakem obdobju dobili 733 prijav za obravnavo, 652 pa je bilo zavrženih.

Poleg vseh drugih »nerodnosti« se je KPK oziroma njenemu predsedniku Borisu Štefanecu pripetila še ena iz njegovega nekdanjega strokovnega področja. KPK se je na vrhovno sodišče pritožila na odločitev upravnega sodišča zaradi upravnega spora, ki ga je sprožil odvetnik Aleksander Čeferin, češ da je KPK z objavo svojih ugotovitev na spletni strani posegala v temeljne človekove pravice in svoboščine Alenke Bratušek. Upravno sodišče je z začasno odredbo KPK naložilo, da mora objavo umakniti, Čeferin pa izpodbija tudi celotno poročilo KPK. Vendar Boris Štefanec, ki je zastopal KPK v pritožbi, sodišču ni predložil dokazila, da ima opravljen pravosodni izpit – kar bi, kot dolgoletni odvetnik in še prej sodnik, najbrž moral vedeti. Zato je vrhovno sodišče odločilo, da pritožbe ne more vložiti in jo je zavrglo. Odločitev upravnega sodišča pa je postala pravnomočna.

Predsednik ne komentira

Zaradi vseh teh dogodkov smo se z vprašanji obrnili tudi na predsednika republike Boruta Pahorja, ki je predlagal člane senata komisije, in ga prosili za komentar dogajanj v KPK ter ga povprašali, ali namerava prevzeti odgovornost za sestavo KPK, in še, ali bo koga pozval k odstopu. Iz Pahorjevega urada so nam poslali sporočilo: »Predsednik republike ne komentira delovanja posameznih institucij pravne države, saj bi to lahko bilo razumljeno kot vmešavanje v njihovo delo ali odločitve. Dejstvo, da predsednik predlaga kandidate za izvolitev na pomembne državne funkcije ali jih celo sam neposredno imenuje, mu ne daje pravice ali pristojnosti, da s komentiranjem njihovega dela posega v njihovo samostojnost in odgovornost,« razen ko ga k temu povabijo sami, so odgovorili.