KPK opozarja na zavlačevanje pri sprejemanju novele zakona o integriteti

Ljubljana - Predsednik protikorupcijske komisije Boris Štefanec opozarja na zavlačevanje pri sprejemanju novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Sprejem novele bo dodatno odmaknil še predlog novele zakona o državni upravi, ki prenaša pristojnosti boja proti korupciji z ministrstva za javno upravo na ministrstvo za pravosodje, je prepričan.

Zakonodaja bo v roku

Na ministrstvu za javno upravo ne vidijo ovir, da novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne bi bila pripravljena v načrtovanem terminu. Priprava novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije še vedno poteka po predvideni časovnici normativnega programa dela vlade za leto 2016, ministrstvo za pravosodje pa je pri pripravi novele sodelovalo že od vsega začetka, so na ministrstvu za javno upravo zagotovili za STA, po tem ko je Štefanec v današnji izjavi za medije opozoril, da je osnutek novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pripravljen že nekaj mesecev in čaka na začetek javne razprave.

Po njihovem mnenju bi novela, ki po besedah Štefanec ureja procesne postopke pred komisijo, kar je sedaj opredeljeno v poslovniku Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), komisiji omogočila učinkovitejše delovanje.

Potrebo po spremembah protikorupcijske zakonodaje v Sloveniji zaznavajo tudi mednarodne institucije, je dodal Štefanec in pri tem izpostavil Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki v okviru svojega ocenjevanja protikorupcijske ureditve ter po izdanih opozorilih Sloveniji, v naslednjem tednu od komisije pričakuje dodatna pojasnila na to temo.

Zaradi zamude pri sprejemanju novele - v skladu s programom vlade bi morala biti sprejeta do konca letošnjega leta - je komisija naslovila prošnjo za pojasnilo tako na ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja kot tudi predsednika vlade Mira Cerarja, je pojasnil Štefanec in dodal, da pojasnila v zadnjih dveh mesecih niso prejeli.

Je pa vlada prejšnji teden sprejela predlog novele zakona o državni upravi, po katerem bi med drugim prenesli pristojnosti za sistemsko preprečevanje korupcije z ministrstva za javno upravo na ministrstvo za pravosodje. S tem bi se tudi prenesla pristojnost za pripravo novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

»Komisija ne more mimo dejstva, da ta odločitev ravno zaradi postopka novelacije zakona o integriteti vpliva na delo komisije in njen ugled. Komisija ocenjuje, da bodo spremembe pripeljale do dodatnega podaljšanja postopka novelacije omenjenega zakona, kar ovira uspešno delovanje komisije,« je prepričan Štefanec.

O predvidenem prenosu pristojnosti za sistemsko preprečevanje korupcije v KPK še uradno niso bili obveščeni, pravi Štefanec. Ob tem pa ne želi ugibati, kaj je vzrok za takšno zavlačevanje pri sprejemanju novele zakona.

Bo prenos posprešil pripravo novega zakona?

Na pravosodnem ministrstvu ob očitkih, da bo prenos pristojnosti priprave zakonodaje za preprečevanja korupcije dodatno zamaknil sprejem novele zakona o integriteti, napovedujejo, da bodo v primeru prenosa pospešili pripravo zakona, pri čemer bo osnovno vodilo drugačen koncept zagotavljanja integritete in preprečevanja korupcije.

Predlog novele zakona o državni upravi, ki ga je v parlamentarni postopek posredovala vlada, predvideva prenos pristojnosti zgolj v delu priprave sistemske zakonodaje s področja preprečevanja korupcije, ne pa tudi zagotavljanja njenega izvajanja, saj to ostane na ministrstvu za javno upravo, ki je tudi pobudnik te ideje, so za STA zapisali na pravosodnem ministrstvu.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je namreč danes opozoril na zavlačevanje pri sprejemanju novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Po njegovem mnenju bo sprejem novele dodatno odmaknil še predlog novele zakona o državni upravi.

Na ministrstvu za pravosodje navajajo, da težko komentirajo očitke o zavlačevanju, saj dinamika dela ni bila v rokah njihovega ministrstva, »gotovo pa se bo, če bodo poslanci potrdili predlog novele, večja vloga ministrstva za pravosodje pri pripravi zakona odrazila predvsem v pohitritvi priprave zakona«.

Ob tem opozarjajo, da trenutna verzija, ki jo je pripravilo ministrstvo za javno upravo, zajema zgolj najnujnejše in minimalne spremembe zakona, Slovenija pa tudi po opozorilih mednarodnih institucij potrebuje drugačen koncept zagotavljanja integritete in preprečevanja korupcije, kar bo osnovno vodilo priprave novega predloga zakona.

»Očitek, da goli prenos za pripravo sistemske zakonodaje po odločitvi zakonodajalca preide z enega na drugo ministrstvo, pomeni poseg v neodvisnost institucije, pa je, še posebej glede na dejstvo, da se v matičnem zakonu razmerja med KPK in vlado v ničemer ne spreminjajo, povsem neutemeljen in zato tudi nerazumljiv,« so dodali.

TI Slovenia: Prenova zakona ne bo dovolj

V Transparency International Slovenia (TI Slovenia) razumejo nestrpnost KPK pri prenovi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Tudi njih čudi, da v zadnje pol leta niso dobili informacij glede nadaljnjih korakov pri sprejemanju novele zakona. Opozarjajo tudi, da danes zakona niti ni več več med predlogi na portalu e-demokracija.

V Transparency International Slovenia navajajo, da so pri pripravi osnutka zakona integriteti in preprečevanju korupcije podali številne predloge in pomisleke na ugotovitve in predloge medresorske delovne skupine. Svoja stališča so tudi pojasnili na dveh srečanjih na to temo, decembra lani pa so prejeli zadnjo uradno povratno informacijo glede sprejemanja novele zakona.

Transparency International si želijo izboljšav, ki bodo celostne in trajne ter tako ne bi zahtevale ponovnih sprememb na kratki rok. »Že od vključitve v postopek se zavzemamo, da bi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije prenovili celovito in bi namesto lepotnih popravkov z novelo sprejeli raje nov zakon. A te usmeritve uradne institucije niso delile, tudi Komisija za preprečevanje korupcije ne,« je v sporočilu za medije poudaril generalni sekretar organizacije Vid Doria.

V Transparency International menijo, da bi lahko le s kakovostno prenovo zakona, ki bi presegala omejitve novele, dosegli zadovoljivo stanje, ki bi sledilo mednarodnim smernicam in dobri praksi. Za to se bomo zavzemali, tudi če bo prišlo do spremembe pristojnosti med ministrstvi za to področje, so še zapisali.