Tiskane izdaje
Svoj pečat so srečanju vtisnile naravne ujme zadnjih let, zlasti poplave, ki niso prizanesle nobeni izmed treh držav. Tako je bil že prvi dan srečanja posvečen prav poplavam in vlogi krajinske arhitekture pri njihovem preprečevanju ter sanaciji. Izkušnje v zvezi s tem so predstavili krajinski arhitekti iz Srbije, Nemčije in Slovenije. Tako je Ratko Ristić z beograjske fakultete za gozdarstvo spregovoril o poplavnih ujmah kot omejitvenem faktorju razvoja Srbije ter o vzrokih in možnih sanacijah in preprečevanju poplav v odprtem, gozdnem in kmetijskem prostoru Srbije. Med njimi je bil zanimiv primer sanacije s sonaravnimi ukrepi kot so vrbovi in leskovi popleti za utrjevanje pobočij ter popleti s kamenjem kot vodne pregrade ali pragovi. Boris Radić z iste fakultete je spregovoril o vlogi zelene infrastrukture pri preprečevanju naravnih nesreč oziroma poplav in poudaril pomembnost razumevanja in upoštevanja naravne biodinamike voda pri prostorskem načrtovanju.
Živahen odziv so doživeli tudi slovenski krajinski arhitekti. Alenka Padežnik z Razvojnega centra Planiranja Celje je predstavila načrtovanje in izvedbo protipoplavnih ukrepov ob reki Savinji v Celju, ki sta ga izdelala z Radom Romihom. Gre prav za projekt oziroma ukrepe, ki jih v Celju že dokončujejo, njegova značilnost pa je, da sta Padežnikova in Romih nasipe in zidove oblikovala kot del urbanega prostora mesta. Predstavitev je bila odmevna in Antje Stockman z Univerze Stuttgart je med predavanjem o oblikovanju elementov varovanja pred naraščajočimi vodami najprej predstavila uspešno sodelovanje krajinskih arhitektov in gradbincev pri načrtovanju ukrepov varovanja pred visokimi vodami v Hamburgu, potem pa je kot primer dobre prakse večkrat navedla prav celjsko rešitev, ki je nanjo naredila velik vtis.
V Društvu krajinskih arhitektov Slovenije poudarjajo, da imajo strokovna druženja krajinskih arhitektov Hrvaške, Srbije in Slovenije poseben pomen zlasti zato, ker tri države združuje skupna zgodovina prostorskega načrtovanja tako v zakonodajnih okvirjih (nekdanji sistem družbenega planiranja), kot tudi v vrednotenju prostora.
Na strokovnem srečanju v Beogradu so krajinski arhitekti treh držav spregovorili še o drugih temah, se seznanili z najbolj zanimivimi projekti v Španiji ter s praksami različnih šolskih sistemov pri izobraževanju o krajinski arhitekturi. Tako je krajinski arhitekt Urban Švegl izzval razpravo o vlogi poklica krajinskega arhitekta v Evropi, Petra Vertel Nared pa je s primeri z Ljubljanskega urbanističnega zavoda predstavila delo krajinskih arhitektov v Sloveniji.
V času strokovnega srečanja so v Beogradu odprli tudi VI. Salon krajinske arhitekture, na katerem je bilo v tekmovalni del vključenih 61 projektov iz Bolgarije, Grčije, Hrvaške, Nizozemske, Srbije, Španije in osem iz Slovenije. Veliko nagrado salona je osvojil projekt krajinske arhitektke Cristine Jorge Camacho iz Španije. Med osmimi s plaketami nagrajenimi projekti do posebej izpostavili projekt Ljubljanskega urbanističnega zavoda Vitalne krajine - Ljubljansko barje, moj navdih avtorjev Maje Simoneti, Urške Krajnc, Irene Balantič, Ane Cerk, Urške Podlogar Kos, Klare Sulič, Tine Verbič, Mateja Mišvelja in Mihe Naglja.
Predsedniki treh nacionalnih društev so podpisale tudi memorandum o sodelovanju, v okviru katerega si bodo društva prizadevala za ustrezno regulacijo poklica, zakonodajo, standarde in strokovno izobraževanje.
