Kranj načrtuje zadolževanje do devet milijonov evrov

Dobrih 30 milijonov evrov bosta stala vodovod Bašelj–Kranj in projekt Gorki, čistilna naprava pa je še pod vprašajem.

Objavljeno
21. november 2013 18.49
Brdo vodovod
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Kranj – Prihodnje leto bo Mestna občina Kranj imela rekorden proračun: 66 milijonov prihodkov in kar 82 milijona evrov odhodkov. Razliko 16 milijonov bodo delno poravnali s presežkom iz letošnjega proračuna, nova zadolžitev pa je predvidena do devet milijonov evrov.

Kar 44 milijonov evrov je v potrjenem osnutku proračuna namenjenega investicijam, od teh bosta 30,5 milijona zahtevala vodovod Bašelj–Kranj in projekt Gorki (vodovod, kanalizacija in čistilna naprava). Vodja projektne pisarne Brane Šimenc in direktor občinske uprave Mitja Herak sta glede teh največjih naložb, za kateri naj bi še do konca novembra iz Ljubljane prejeli odločbo o sofinanciranju, optimistična.

Kranj pričakuje državna in evropska sredstva

Občina namreč prihodnje leto pričakuje iz državnega proračuna za projekt Gorki 2,5 milijona evrov, za vodovod Bašelj-Kranj 800.000 evrov, iz EU sredstev pa za Gorki 14,1 milijona evrov in vodovovod Bašelj-Kranj 4,5 milijona evrov.
Medtem ko se že gradi kanalizacija v Žabnici, na Zlatem polju in Kokrici, vodovod pa na Brdu, je še veliko negotovosti v zvezi z najdražjim sklopom v okviru Gorki, to je nadgradnjo osrednje čistilne naprave v Zarici, saj ta še nima gradbenega dovoljenje. ARSO naj bi do konca novembra, če ne bo pritožb, izdal naravovarstveno soglasje, do konca letošnjega leta pa naj bi upravna enota izdala še gradbeno dovoljenje.

»Sestanki s krajani Drulovke in Orehka potekajo tudi v tem tednu, razmere se izboljšujejo, smo na poti k rešitvi,« nam je zagotovil Šimenc, medtem ko Herak zatrjuje, da je zainteresirana javnost, katere glavni pomislek je, da bo nadgrajena čistilna naprava bližje naselju Drulovka, bila obveščena, občani so bili tudi na ogledu podobne čistilne naprave v Nemčiji ... Dvajset občanov, kateri imajo status stranke za naravovarstveno soglasje, se je strinjalo in podpisalo sporazum z občino, z eno stranko pa še potekajo pogovori. Upam, da se bomo dogovorili in bo soglašala. Če pa bo pritožba, bo upravni spor, ki se lahko rešuje tudi eno leto, zato bomo iskali razumne rešitve. Glede odločbe o sofinanciranju, ki jo šele pričakujemo v kratkem, bi zaprosili za spremembo, tako da bi ločili sofinanciranje kanalizacije in vodovodov od čistilne naprave,« je dejal Herak.

»Luknjičavo« obveščanje javnosti

O tem, da krajani Drulovke in Orehka skupaj z občino intenzivno iščejo rešitev, ki bi »omogočila čim boljše bivalne pogoje s trajnostnim pogledom na izjemno naravno in kulturno dediščino kraja«, nam je včeraj potrdila tudi Eva Premk Bogataj. »Obveščanje in sodelovanje javnosti pri tovrstnih umestitvah, ki je v skladu s pravno nezavezujočo Aarhuško konvencijo nujno, žal pri nas ni praksa, vendar bi poudarila, da ne nikakor ne gre za specifikum MO Kranj, pač pa za splošen pojav. Ključna javnost so v našem primeru krajani Drulovke in Orehka, seveda tudi Čirč z drugega brega Save in Kranja nasploh, ki si moramo torej prizadevati, da izvemo čimveč in da poskušamo pravočasno sodelovati pri iskanju rešitev, torej soodločati o okolju, v katerem živimo ali želimo živeti,« je poudarila sogovornica.