Kri ozdravelih od covida-19 še posebej dragocena

Program zbiranja prebolevniške plazme že poteka. Kljub dobremu odzivu krvodajalcev zaloge krvi niso optimalne, primanjkuje predvsem krvi skupin 0+. A+ in AB+.

Objavljeno
06. avgust 2020 06.00
Posodobljeno
06. avgust 2020 06.00
Za poškodovanega v prometni nesreči lahko porabijo tudi do 15 litrov krvi. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – V slovenskih bolnišnicah potrebujejo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovijo dovolj krvi. Zaloge so zaradi povečanega obsega dela trenutno nizke, a z njimi pokrivajo potrebe bolnikov. Tudi v času epidemije koronavirusa je darovanje krvi potekalo nemoteno, le na nekoliko drugačen način.

Kljub dobremu odzivu krvodajalcev na krvodajalskih akcijah, ki jih redno izvajajo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, zaloge krvi še vedno niso optimalne, kot v času pred izbruhom covida-19. Trenutno najbolj primanjkuje krvi skupin 0+, A+ in AB+. Na zavodu zato krvodajalce prosijo, naj se še naprej odzivajo na vabila Rdečega križa in transfuzijske službe ter spremljajo zaloge krvi in se glede na potrebe po določenem tipu tudi sami naročijo na odvzem.

image
Zaloge krvi se nižajo. Infografika: Delo


Izbruh koronavirusne bolezni je sicer nekoliko spremenil samo organizacijo oziroma pravila krvodajalstva. Če ste kot krvodajalec v zadnjem času tako potovali v države, ki niso na seznamu epidemiološko varnih držav (redno ga osvežuje Nacionalni inštitut za javno zdravje), potem morate za 14 dni z darovanjem krvi počakati – torej tudi po prihodu s Hrvaške, ki je trenutno na rumenem seznamu.

Krvodajalec je sicer lahko vsaka polnoletna oseba, stara do 65 let, ki tehta najmanj 50 kilogramov in je dobrega zdravja. Na zavodu imajo na spletni strani objavljeno tudi aplikacijo, s katero lahko vsakdo preveri, ali ustreza kriterijem, potrebnim za darovalca.

image
Čeprav krvodajalske akcije niso zamrle, zaloge krvi še vedno niso optimalne, kot so bile pred epidemijo covida-19. FOTO: Arhiv RKS


Prebolevniki imajo morda v krvi zdravilo


V teh dneh na zavodu izvajajo tudi že program zbiranja prebolevniške plazme, do zdaj so opravili 11 odvzemov. »Na podlagi dosedanjih izkušenj zdravljenja drugih koronavirusnih okužb (sars, mers), je prebolevniška plazma možno in učinkovito zdravilo tudi za covid-19, saj skrajšuje čas hospitalizacije in zmanjšuje umrljivost. Prav zato je tudi v Sloveniji pomembno, da omogočimo zdravljenje bolnikov s hiperimunsko prebolevniško plazmo covid-19 (HCP). Samo z darovanjem plazme/krvi, ki vsebuje specifična protitelesa in jo imajo ljudje, ki so preboleli covid-19, lahko pridobimo to zdravilo,« pojasnjuje dr. Polonca Mali z oddelka za preskrbo s krvjo zavoda za transfuzijo.

Zbiranje plazme oziroma krvi je za transfuzijsko službo reden in utečen postopek, priprava krvnega pripravka pa standardna storitev.

»Program zbiranja HCP se izvaja v skladu z vsemi načeli in postopki, ki veljajo pri krvodajalcih, kjer sta v ospredju skrb za varnost darovalca in varen odvzem krvi kot tudi zagotavljanje varne in kakovostne komponente krvi za prejemnika. Pri HCP so potrebne le dodatne preiskave, ki bodo določile vsebnosti protiteles sars-cov-2 in omogočile spremljanje prebolevnosti in njihovo analizo,« je še pojasnila sogovornica.

image
Na odvzem krvi se morate predhodno naročiti. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Dobrodošla novost je naročanje na odvzem


Krvodajalske akcije sicer kljub koronavirusu potekajo kot običajno – po letnem načrtu. So pa morali sprejeti preventivne ukrepe in predvsem poskrbeti za varnost tako krvodajalcev kot tudi zaposlenih. Krvodajalec se mora tako naročiti na odvzem. »Zaradi preprečevanja možnih prenosov bolezni vabimo krvodajalce na odvzem prek kratkega SMS sporočila, v katerem jih prosimo za povratni klic za dogovor o uri prihoda in preverjanju pogojev za darovanje.

Naročanje krvodajalcev na odvzem je novost, ki smo jo uspešno vpeljali na začetku epidemije zaradi preprečevanja širjenja okužb. Tak način organiziranja si želimo ohraniti, saj s tem zagotavljamo varno okolje in so z njim, zaradi hitre obravnave, zadovoljni tudi krvodajalci,« je še dodala dr. Polonca Mali.