Kritični do Krpana in netočnih navedb ministrov
Uvedba dokumentarnega sistema Krpan ne pomeni hitrejšega in lažjega dela, opozarjajo.
Odpri galerijo
V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki mu predseduje Irena Ilešič Čujovič, opozarjajo na pomanjkljivosti sistema Krpan. Foto: SZSVS
V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS) so nekatere navedbe ministrice za delo družino in socialne zadeve Ksenije Klampfer in ministra Rudija Medveda glede uvedbe dokumentarnega sistema Krpan in avtomatizacije postopkov označili na netočne.
Po njihovem prepričanju avtomatizacija ne pomeni bistvene razbremenitve zaposlenih na centrih za socialno delo, ki se po reorganizaciji oktobra 2018 spopadajo še z uvedbo Krpana ter stalnim pomanjkanjem kadra. V nadaljevanju objavljamo njihov odziv.
Po njihovem prepričanju avtomatizacija ne pomeni bistvene razbremenitve zaposlenih na centrih za socialno delo, ki se po reorganizaciji oktobra 2018 spopadajo še z uvedbo Krpana ter stalnim pomanjkanjem kadra. V nadaljevanju objavljamo njihov odziv.
Na novinarski konferenci dne 19. 7. 2019, ki sta jo sklicala minister za javno upravo Rudi Medved in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer, podobno pa tudi na novinarski konferenci 25. 7. 2019, je bilo podanih nekaj netočnih informacij. Slednje ne predstavljajo dejanske slike po uvedbi sistema Krpan na centrih za socialno delo.
Navedba ministrov, da uvedba sistema Krpan na centre pomeni hitrejše, boljše in bolj fleksibilno delo z dokumentarnim gradivom drži le v delu, da je sistem glede beleženja dokumentarnega gradiva preglednejši in bolj urejen. Kot je bilo povedano na novinarski konferenci, so centri pred uvedbo sistema Krpan uporabljali različne rešitve za rokovanje z dokumentarnim gradivom, zato podane statistike s strani ministra za javno upravo ne temeljijo na realnih predpostavkah. Pred uvedbo sistema Krpan namreč ni bilo mogoče prešteti števila prejetih in izdanih dokumentov na centrih, kar pa seveda ne pomeni, da se dokumenti pred uvedbo sistema Krpan niso obravnavali, niti, da je zaradi uvedbe sistema Krpan obdelanih več dokumentov; le beležijo se na preglednejši način.
Uvedba Krpana dejansko pomeni občutno povečanje obsega dela v glavnih pisarnah centrov, saj je potrebno pri tem poudariti, da se s strankami centrov za socialno delo posluje izključno v fizičnih obliki. To pomeni, da glavna pisarna sprejme najprej dokument v fizični obliki in ga nato skenira v sistem Krpan, torej se dokumenti vodijo v dveh evidencah. Povečan obseg dela v glavnih pisarnah ob kadrovskem pomanjkanju pomeni, da se strokovni delavci, za razliko od obdobja pred uvedbo Krpana, poleg strokovnega dela ukvarjajo še z evidentiranjem dokumentov in celo s kuvertiranjem izhodnih dokumentov.
Navedbe ministrov, da bo zaradi uvedbe sistema Krpan, ob občutno povečanem pripadu zadev v mesecu avgustu in septembru, reševanje vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (štipendije, otroški dodatki, subvencije vrtca, malice,…..) hitrejše, preprosto ne držijo. Strokovni delavci morajo, ne glede na način uvedbe postopka, se pravi na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti, voditi ugotovitvene postopke za priznanje pravic po postopkovnih pravilih, ki jih uvedba Krpana ne spreminja in s tem ne skrajšuje postopkov. Dejstvo je, da uvedba Krpana na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev in starševskega varstva pomeni predvsem daljše odločanje o posameznih pravicah, saj se delo podvaja in je potrebno zadeve spremljati v dveh informacijskih sistemih.
Odločanje o pravicah iz javnih sredstev se še vedno vodi v ločenih informacijskih sistemih ISCSD in ISCSD2, kar je potrebno naknadno prenašati še v sistem Krpan, pri čemer tudi Krpan pri določenih dokumentih ni usklajen s sistemom ISCSD ali ISCSD2, kar pomeni, da se morajo dokumenti oblikovati v ločenem sistemu, poleg tega pa ponovno urejati obliko dokumentov. Uvedba sistema Krpan, ki je ločen dokumentarni sistem od informacijskega sistema, v katerem se vodijo postopki za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev v nobenem primeru ni zagotovilo, da v jesenskem času ne bo prihajalo do zamud pri izdaji odločb, nasprotno, zaradi podvajanja in slabega delovanja sistema je mogoče pričakovati zaplete. Tudi predlagane rešitve s strani MDDSZ o kratkočasnih kadrovskih podkrepitvah na način, da na centih zaposlimo pripravnike, delavce za določen čas, ali pa celo študente, ne bo pripomoglo k hitrejšemu odločanju, saj je poleg strokovnega znanja glede pravic potrebno tudi poznavanje zdaj dveh sistemov, Krpana in ISCSD in v nobenem primeru ni mogoče prevaliti dela na novo pridobljene kadre. Ugotovitveni postopki so predpisani, zahteve o izpolnjevanju strokovnih pogojev za opravljanje dela na centrih jasne, in se vodijo ne glede na željo po hitrih odločitvah v okvirih zakonskih predpisov. Avtomatizacija postopkov namreč ne pomeni hkrati tudi bistvene razbremenitve zaposlenih na CSD, saj bodo morali strokovni delavci na CSD še vedno voditi ugotovitvene postopke v skladu z veljavno zakonodajo. Pričakovati je, da bo jesenski čas na CSD zato znova prinesel prekomerne obremenitve zaposlenih, ki imajo lahko hude posledice tudi za zdravje zaposlenih na CSD, glede na stalno kadrovsko podhranjenost delavcev CSD. Ključno za pravočasno izdajo odločb je tudi kontinuirano in nemoteno delovanje sistema ISCSD, sedaj pa še Krpana.
Na žalost se pri delu centrov preveč poudarja samo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ostala področja dela centrov za socialno delo, ki naj bi pomenila več dejanskega svetovalnega dela, izvajanje storitev in drugih nalog po zakonu, pa so spregledana. Ob velikih spremembah zakonodaje v letošnjem letu glede invalidskega varstva, nove storitve, uveljavitve Družinskega zakonika, strokovnim delavcem uvedba Krpana zaradi dodatnih administrativnih del pomeni še večjo obremenitev, saj je delo z uporabniki proces, ki traja ne glede na informacijske rešitve glede evidentiranja dokumentarnega gradiva. Strokovni delavci morajo poleg vnašanja podatkov v sistem Krpan še vedno vnašati v evidence Baze socialnih podatkov, kar dejansko pomeni dvojno delo - vnašanje v dva sistema.
Sistem Krpan ima še veliko pomanjkljivosti, še vedno se določeni dokumenti ne morejo podpisovati v elektronski obliki, sistem prevečkrat ne deluje, zahtevki za odpravo napak se rešujejo prepočasi.
Sistem Krpan ni usklajen z ostalimi bazami podatkov, s katerimi na centrih za socialno delo rokujejo in pomeni dvojno delo strokovnih delavcev, ne glede na področje dela, ki ga zaposleni na centrih opravljajo, in definitivno pomeni več administrativnega dela, s tem pa manj časa za delo z ljudmi, reševanja njihovih stisk in dodatno obremenitev zaposlenih. Čas, ki ga porabijo na centrih za socialno delo za administracijo, je daleč od slogana reorganizacije centrov za socialno delo »Na teren, bliže k ljudem«.
Špela Havle, predsednica konference CSD pri SZSVS
Irena Ilešič Čujovič, predsednica SZSVS
Navedba ministrov, da uvedba sistema Krpan na centre pomeni hitrejše, boljše in bolj fleksibilno delo z dokumentarnim gradivom drži le v delu, da je sistem glede beleženja dokumentarnega gradiva preglednejši in bolj urejen. Kot je bilo povedano na novinarski konferenci, so centri pred uvedbo sistema Krpan uporabljali različne rešitve za rokovanje z dokumentarnim gradivom, zato podane statistike s strani ministra za javno upravo ne temeljijo na realnih predpostavkah. Pred uvedbo sistema Krpan namreč ni bilo mogoče prešteti števila prejetih in izdanih dokumentov na centrih, kar pa seveda ne pomeni, da se dokumenti pred uvedbo sistema Krpan niso obravnavali, niti, da je zaradi uvedbe sistema Krpan obdelanih več dokumentov; le beležijo se na preglednejši način.
Uvedba Krpana dejansko pomeni občutno povečanje obsega dela v glavnih pisarnah centrov, saj je potrebno pri tem poudariti, da se s strankami centrov za socialno delo posluje izključno v fizičnih obliki. To pomeni, da glavna pisarna sprejme najprej dokument v fizični obliki in ga nato skenira v sistem Krpan, torej se dokumenti vodijo v dveh evidencah. Povečan obseg dela v glavnih pisarnah ob kadrovskem pomanjkanju pomeni, da se strokovni delavci, za razliko od obdobja pred uvedbo Krpana, poleg strokovnega dela ukvarjajo še z evidentiranjem dokumentov in celo s kuvertiranjem izhodnih dokumentov.
Navedbe ministrov, da bo zaradi uvedbe sistema Krpan, ob občutno povečanem pripadu zadev v mesecu avgustu in septembru, reševanje vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (štipendije, otroški dodatki, subvencije vrtca, malice,…..) hitrejše, preprosto ne držijo. Strokovni delavci morajo, ne glede na način uvedbe postopka, se pravi na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti, voditi ugotovitvene postopke za priznanje pravic po postopkovnih pravilih, ki jih uvedba Krpana ne spreminja in s tem ne skrajšuje postopkov. Dejstvo je, da uvedba Krpana na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev in starševskega varstva pomeni predvsem daljše odločanje o posameznih pravicah, saj se delo podvaja in je potrebno zadeve spremljati v dveh informacijskih sistemih.
Odločanje o pravicah iz javnih sredstev se še vedno vodi v ločenih informacijskih sistemih ISCSD in ISCSD2, kar je potrebno naknadno prenašati še v sistem Krpan, pri čemer tudi Krpan pri določenih dokumentih ni usklajen s sistemom ISCSD ali ISCSD2, kar pomeni, da se morajo dokumenti oblikovati v ločenem sistemu, poleg tega pa ponovno urejati obliko dokumentov. Uvedba sistema Krpan, ki je ločen dokumentarni sistem od informacijskega sistema, v katerem se vodijo postopki za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev v nobenem primeru ni zagotovilo, da v jesenskem času ne bo prihajalo do zamud pri izdaji odločb, nasprotno, zaradi podvajanja in slabega delovanja sistema je mogoče pričakovati zaplete. Tudi predlagane rešitve s strani MDDSZ o kratkočasnih kadrovskih podkrepitvah na način, da na centih zaposlimo pripravnike, delavce za določen čas, ali pa celo študente, ne bo pripomoglo k hitrejšemu odločanju, saj je poleg strokovnega znanja glede pravic potrebno tudi poznavanje zdaj dveh sistemov, Krpana in ISCSD in v nobenem primeru ni mogoče prevaliti dela na novo pridobljene kadre. Ugotovitveni postopki so predpisani, zahteve o izpolnjevanju strokovnih pogojev za opravljanje dela na centrih jasne, in se vodijo ne glede na željo po hitrih odločitvah v okvirih zakonskih predpisov. Avtomatizacija postopkov namreč ne pomeni hkrati tudi bistvene razbremenitve zaposlenih na CSD, saj bodo morali strokovni delavci na CSD še vedno voditi ugotovitvene postopke v skladu z veljavno zakonodajo. Pričakovati je, da bo jesenski čas na CSD zato znova prinesel prekomerne obremenitve zaposlenih, ki imajo lahko hude posledice tudi za zdravje zaposlenih na CSD, glede na stalno kadrovsko podhranjenost delavcev CSD. Ključno za pravočasno izdajo odločb je tudi kontinuirano in nemoteno delovanje sistema ISCSD, sedaj pa še Krpana.
Na žalost se pri delu centrov preveč poudarja samo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ostala področja dela centrov za socialno delo, ki naj bi pomenila več dejanskega svetovalnega dela, izvajanje storitev in drugih nalog po zakonu, pa so spregledana. Ob velikih spremembah zakonodaje v letošnjem letu glede invalidskega varstva, nove storitve, uveljavitve Družinskega zakonika, strokovnim delavcem uvedba Krpana zaradi dodatnih administrativnih del pomeni še večjo obremenitev, saj je delo z uporabniki proces, ki traja ne glede na informacijske rešitve glede evidentiranja dokumentarnega gradiva. Strokovni delavci morajo poleg vnašanja podatkov v sistem Krpan še vedno vnašati v evidence Baze socialnih podatkov, kar dejansko pomeni dvojno delo - vnašanje v dva sistema.
Sistem Krpan ima še veliko pomanjkljivosti, še vedno se določeni dokumenti ne morejo podpisovati v elektronski obliki, sistem prevečkrat ne deluje, zahtevki za odpravo napak se rešujejo prepočasi.
Sistem Krpan ni usklajen z ostalimi bazami podatkov, s katerimi na centrih za socialno delo rokujejo in pomeni dvojno delo strokovnih delavcev, ne glede na področje dela, ki ga zaposleni na centrih opravljajo, in definitivno pomeni več administrativnega dela, s tem pa manj časa za delo z ljudmi, reševanja njihovih stisk in dodatno obremenitev zaposlenih. Čas, ki ga porabijo na centrih za socialno delo za administracijo, je daleč od slogana reorganizacije centrov za socialno delo »Na teren, bliže k ljudem«.
Špela Havle, predsednica konference CSD pri SZSVS
Irena Ilešič Čujovič, predsednica SZSVS
