Kritika nevladnikov do spremembe brezplačne pravna pomoč

Ljubljana – V Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij (PIC) dan po vladni obravnavi novele zakona o brezplačni pravni pomoči pravijo, da za posameznika vse ostaja enako, kot je bilo. Trditev ministrstva za pravosodje, da bo olajšala dostop do brezplačne pravne pomoči, saj da bo poenostavila presojo, kdo je do nje upravičen, je po njihovem mnenju navadno sprenevedanje. »Od nekoga, ki ga delodajalec izsiljuje z novo pogodbo o zaposlitvi, se zahteva, da se oglasi na enem od enajstih sodišč v državi in vloži prošnjo za pomoč, nato pa na odgovor počaka povprečno mesec ali dva, izjemoma pa celo več kot leto dni,« pravi direktorica PIC Katarina Bervar Sternad.

Stiske ljudi, denimo tistih, ki so tarča barbarskega izsiljevanja delodajalcev, predvideno združevanje brezplačnega prvega pravnega nasveta in pravnega svetovanja, pravi, ne rešuje. »Potrebujemo sistem, ki bo deprivilegiranim omogočil takojšnjo pomoč. Pred tednom smo zato spet predlagali, naj preverjanja upravičenosti do prvega pravnega nasveta ne izvajajo več na okrožnih sodiščih, ampak naj to storijo izvajalci. Prav tako smo predlagali, da se preverja finančni položaj prosilca, in ne celotne družine, preverjanje pa naj poteka zgolj na podlagi pretekle odločbe o odmeri dohodnine. Vse drugo postopke namreč tako zaplete, da prvi pravni nasvet ni več smiseln. Če bi vlada naš predlog sprejela, bi posamezni nasvet državo stal zgolj 18 evrov, tako pa jo stane vsaj 60; in to tudi v primerih, ko prošnjo zavrnejo.«

Direktorica dodaja, da se jim zdijo nekatere rešitve, ki jih prinaša novela, smiselne (predvsem vpogled v e-socialo in onemogočanje dostopa do osebnih podatkov v spisu za osebe, ki jim je brezplačna pravna pomoč odobrena). Poudarja, da javne razprave o zakonu ni bilo, čeprav se je vlada zavezala k odgovornemu ravnanju in transparentnemu reševanju družbenih problemov ter iskanju najboljših rešitev za posameznika.