Krožna križišča zapletena za starejše voznike
Na krožiščih se ne znajdemo najbolje, napake pa delamo tudi pri prečkanju železniškega prehoda.
Odpri galerijo
Največ težav imajo vozniki pri razvrščanju oziroma vključevanju in zapuščanju rondoja. Foto Jure Eržen
Ljubljana – Rondoji oziroma krožna križišča v Sloveniji niso več novost, so pa novost za voznike povsod, kjer jih gradijo na novo. Jure Kostanjšek, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije (AMZS), pravi, da zaradi izkušenj dvopasovnih krožnih križišč, ki ne bi bila kanalizirana, ne delajo več, a večina jih je vendarle primerno urejenih in tam so težave voznikov povezane predvsem z njihovim znanjem in izkušnjami.
Največje in najbolj zapleteno krožno križišče v Sloveniji je semaforizirano križišče v Tomačevem v Ljubljani. »Tam nekateri vozniki vsak dan zaradi hitenja v konicah menjajo vozne pasove, ki so sicer ločeni s polno črto ali nizkim robnikom, kar sicer ni dovoljeno,« pravi Kostanjšek. Druga, predvsem dvopasovna krožna križišča so zelo zahtevna za voznike, ki morajo v kratkem času predelati veliko informacij, dodaja Kostanjšek o cestni infrastrukturi, ki v osnovi zagotavlja pretočnost prometa.
Kako se vozniki prilagajajo spremembam cestne infrastrukture oziroma kako vozijo v krožnih in drugih križiščih, so pred kratkim preverjali v akciji Ponovno na izpitno vožnjo, ki sta jo pripravila Zavarovalnica Triglav in AMZS. V Novem mestu so preverjali znanje 21 dolgoletnih voznikov, ki so se po dolenjski prestolnici zapeljali z učiteljem vožnje. Ugotovil je, da bi vozniški izpit opravilo le pet kandidatov, kar pa je skladno s povprečnim znanjem voznikov v drugih mestih.
Večina kandidatov oziroma deset od 21 bi vozniški izpit izgubilo na krožnem križišču. Največ težav so imeli pri razvrščanju oziroma vključevanju in zapuščanju rondoja. Še posebno trd oreh je dvopasovno krožno križišče v neposredni bližini tovarne Krka, znano kot »Tabletka«. Krožišče ima namesto standardnih štirih vhodov in izhodov tri, na vseh pa so narisane tudi zebre za pešce in kolesarska steza.
Učitelji vožnje so med akcijo opazili, da si predvsem starejši vozniki niso vzeli dovolj časa pri uporabi notranjega pasu in so bili pri teh premikih prehitri. Toda uporaba notranjega pasu je smiselna in zaželena, če se voznik razvrsti s smernikom. Vozniki pa so bili tudi napačno poučeni, da se morajo v rondoju kar najhitreje razvrstiti na notranji krog zaradi pretočnosti krožišča. V cestnoprometnih pravilih ni nikjer izrecno opredeljeno, da voznik ne bi smel narediti celega kroga v rondoju, vendar je njihov namen, opozarjajo v AMZS, večja pretočnost prometa, in ne obratno. Pri zapuščanju krožišča so si vozniki, podobno kot pri vključevanju v krožno križišče, vzeli premalo časa in bi zaradi mrtvega kota lahko prezrli dogajanje na zunanjem pasu.
Tretjo največjo napako, ki so jo delali dolenjski dolgoletni vozniki in je značilna za številne voznike po Sloveniji, je bilo prečkanje železniškega prehoda. Ker so bile zapornice dvignjene, so zapeljali čez progo, ne da bi pogledali levo in desno. To, opozarjajo na AMZS, je lahko usodno, kajti čeprav vlak na določenem odseku nikoli ne vozi, to ni zagotovilo, da čez nezavarovan železniški prehod lahko peljete ob nezmanjšani hitrosti in brez preverjanja, ali prihaja vlak. Vlak, opozarjajo, se ne more ustaviti.
Napake novomeških voznikov, pravijo na AMZS, ne odstopajo od znanja in načina vožnje voznikov po drugih krajih. Manuel Pungertnik, vodja ekipe učiteljev vožnje AMZS, pravi: »Nekaj je formalno opravljen izpit, drugo pa je DNK voznika, ki ga pravzaprav poskušamo spremeniti. Torej, ali smo se pripravljeni spremeniti, sprejeti nove tehnologije, nove prometne zanke. To je tisto, kar šteje.« Kandidati na Dolenjskem so jih pozitivno presenetili s svojo umirjeno in kulturno vožnjo, čeprav končni rezultat uspešnosti tega ne kaže.
Največje in najbolj zapleteno krožno križišče v Sloveniji je semaforizirano križišče v Tomačevem v Ljubljani. »Tam nekateri vozniki vsak dan zaradi hitenja v konicah menjajo vozne pasove, ki so sicer ločeni s polno črto ali nizkim robnikom, kar sicer ni dovoljeno,« pravi Kostanjšek. Druga, predvsem dvopasovna krožna križišča so zelo zahtevna za voznike, ki morajo v kratkem času predelati veliko informacij, dodaja Kostanjšek o cestni infrastrukturi, ki v osnovi zagotavlja pretočnost prometa.
Polovica bi jih na krožišču izgubila izpit
Kako se vozniki prilagajajo spremembam cestne infrastrukture oziroma kako vozijo v krožnih in drugih križiščih, so pred kratkim preverjali v akciji Ponovno na izpitno vožnjo, ki sta jo pripravila Zavarovalnica Triglav in AMZS. V Novem mestu so preverjali znanje 21 dolgoletnih voznikov, ki so se po dolenjski prestolnici zapeljali z učiteljem vožnje. Ugotovil je, da bi vozniški izpit opravilo le pet kandidatov, kar pa je skladno s povprečnim znanjem voznikov v drugih mestih.
V Novem mestu so preverjali znanje 21 dolgoletnih voznikov. Vozniški izpit bi opravilo le pet kandidatov. Podobno stanje je tudi v drugih mestih.
Večina kandidatov oziroma deset od 21 bi vozniški izpit izgubilo na krožnem križišču. Največ težav so imeli pri razvrščanju oziroma vključevanju in zapuščanju rondoja. Še posebno trd oreh je dvopasovno krožno križišče v neposredni bližini tovarne Krka, znano kot »Tabletka«. Krožišče ima namesto standardnih štirih vhodov in izhodov tri, na vseh pa so narisane tudi zebre za pešce in kolesarska steza.
Učitelji vožnje so med akcijo opazili, da si predvsem starejši vozniki niso vzeli dovolj časa pri uporabi notranjega pasu in so bili pri teh premikih prehitri. Toda uporaba notranjega pasu je smiselna in zaželena, če se voznik razvrsti s smernikom. Vozniki pa so bili tudi napačno poučeni, da se morajo v rondoju kar najhitreje razvrstiti na notranji krog zaradi pretočnosti krožišča. V cestnoprometnih pravilih ni nikjer izrecno opredeljeno, da voznik ne bi smel narediti celega kroga v rondoju, vendar je njihov namen, opozarjajo v AMZS, večja pretočnost prometa, in ne obratno. Pri zapuščanju krožišča so si vozniki, podobno kot pri vključevanju v krožno križišče, vzeli premalo časa in bi zaradi mrtvega kota lahko prezrli dogajanje na zunanjem pasu.
Ob dvignjenih zapornicah brez pozornosti
Tretjo največjo napako, ki so jo delali dolenjski dolgoletni vozniki in je značilna za številne voznike po Sloveniji, je bilo prečkanje železniškega prehoda. Ker so bile zapornice dvignjene, so zapeljali čez progo, ne da bi pogledali levo in desno. To, opozarjajo na AMZS, je lahko usodno, kajti čeprav vlak na določenem odseku nikoli ne vozi, to ni zagotovilo, da čez nezavarovan železniški prehod lahko peljete ob nezmanjšani hitrosti in brez preverjanja, ali prihaja vlak. Vlak, opozarjajo, se ne more ustaviti.
Kako se vozniki prilagajajo spremembam cestne infrastrukture, so pred kratkim preverjali v akciji Ponovno na izpitno vožnjo.
Spreminjajo DNK voznika
Napake novomeških voznikov, pravijo na AMZS, ne odstopajo od znanja in načina vožnje voznikov po drugih krajih. Manuel Pungertnik, vodja ekipe učiteljev vožnje AMZS, pravi: »Nekaj je formalno opravljen izpit, drugo pa je DNK voznika, ki ga pravzaprav poskušamo spremeniti. Torej, ali smo se pripravljeni spremeniti, sprejeti nove tehnologije, nove prometne zanke. To je tisto, kar šteje.« Kandidati na Dolenjskem so jih pozitivno presenetili s svojo umirjeno in kulturno vožnjo, čeprav končni rezultat uspešnosti tega ne kaže.
