»Krožno gospodarstvo je prihodnost«

Pogled na krožno gospodarstvo kot na konkurenčno prednost podjetja.
Objavljeno
23. marec 2019 09.52
Posodobljeno
23. marec 2019 10.02
Razpravljalci so so menili, da je usmeritev v krožno gospodarstvo nujna tako zaradi okolja kot zaradi pogojev prihodnjega poslovanja. Foto Mavric Pivk/delo
»Poznavanje koncepta krožnega gospodarstva je še vedno izredno šibko,« meni gospodarstvenik Branko Milharčič, ki je v okviru Rotary kluba Postojna organiziral posvet o krožnem gospodarstvu. Razpravljavci so menili, da je usmeritev v tovrstni trajnostni razvoj podjetij nujna tako zaradi ohranitve okolja kot z vidika standardov prihodnjega poslovanja.

»Prehoda na krožno gospodarstvo podjetja ne bi smela obravnavati kot strošek, pač pa kot konkurenčno prednost,« je povedal Jernej Salecl z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. To se bo po njegovem vse bolj kazalo tudi pri pogojih prihodnjih razpisov. Slovenija v primerjavi z razvitejšimi zahodnimi državami, predvsem s severa Evrope, v tem pogledu precej zamuja z nacionalno strategijo na tem področju. Tanja Bolte z okoljskega ministrstva pa je menila, da je bilo veliko korakov vendarle že storjenih.
 

Spremembe vrednot za spremembe v gospodarstvu


»Nizozemska je krožno gospodarstvo že vključila kot del svoje prepoznavnosti, to se je pokazalo že na Expu pred štirimi leti v Milanu,« je povzela besedo Ladeja Košir Godina, ki vodi platformo za inovativnost Circular Change. Podobno to miselnost vključujejo tudi globalna podjetja, ki razmišljajo, kako bodo ostala na trgu, tudi z vidika prihodnje zakonodaje. »Ko bodo novi pogoji poslovanja uveljavljeni, bo prepozno, če se bomo šele takrat zbudili,« je izpostavila.

Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, je poudaril, da ne more biti sprememb v gospodarstvu in družbi, če ne spremenimo miselnosti in vrednot, kar pa na srečo pri mlajši generaciji že opaža. Državna razvojna banka, ki jo vodi, je bila, kot je dejal, začetnica naložb v trajnostno gospodarstvo in promocijo krožnega gospodarstva. V ta namen so od začetka delovanja namenili celo več kot 850 milijonov evrov.

Zavezanost varstvu okolja pri svojem poslovanju je poudaril tudi Janez Rebec, predsednik uprave Pivke perutninarstva. »Imamo surovine iz čim bližjega okolja, vlagamo v domačo rejo na Primorskem, odpadkov skorajda nimamo, saj ostanke predelamo v pasjo hrano.« Odpadne vode prečistijo s čistilno napravo, katere energijski izkoristek nato uporabljajo za ogrevanje prostorov. V njihovi enoti Delamaris za embalažo uporabljajo izključno aluminij, ki se stoodstotno reciklira. »Na koncu ostane odločitev potrošnika, ali bo izbral blago le, če je poceni. V resnici to ceno vselej nekdo plača,« je pripomnil.

David Penko, direktor postojnskega komunalnega podjetja, je omenil, da so pri iskanju možnosti predelave bioloških odpadkov pridelali uporabno ogljikovo fosforno gnojilo. Igor Milavec, direktor združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, pa je prepričan, da je priložnost slovenske lesne industrije v projektiranju lesenih pametnih stavb, ki so za zdaj še tržna niša.