Kuhanje kot dokument o življenju družbe (VIDEO)

Sestra Bernarda Gostečnik, avtorica 30. izdaje Velike slovenske kuharice, je poosebitev 150 let nesebičnega truda, da bi bilo za ljudi življenje boljše, lažje in bolj zdravo.

Objavljeno
19. december 2018 11.25
Posodobljeno
24. december 2018 09.19
Bernarda Gostečnik, šolska sestra in avtorica Velike slovenske kuharice. FOTO: Uroš Hočevar
Bernarda Gostečnik je bila prav sredi enega skoraj legendarnih kuharskih tečajev. Cvrčanje, sekljanje, od nekod je puhnil velik oblak sopare. V zraku je bil nedoločljiv vonj: jajca z ajvarjem, kruh z laneninimi tropinami, gratinirana cvetača, porova solata s korenjem, kremna bučna juha, sarma, koruzni žganci in bananovi mafini s čokolado. V samostanu v Repnjah pri Vodicah so doma kuharice, ki vzdržujejo dediščino znamenite Felicite Kalinšek. Šolski red sester sv. Frančiška Kristusa Kralja je že 150 let znan po tem, da ljudi učijo različne praktične veščine, ki delajo vsakdanje življenje lažje.





Več kot 240.000 izvodov te knjige, paradnega konja Cankarjeve založbe, smo že pokupili. Sestre so s kuharicami prepričljivo vplivale na tisti del vsakdanjega življenja, ki je znan po tem, da je njegov dejanski vpliv težko izmeriti: kako bolj zdravi in srečni smo zaradi obrokov, skuhanih po teh receptih? Nedoločljivi vonj iz kuhinje, v kateri smo zmotili Bernardo Gostečnik, je lepa primera: težko je pokazati s prstom, izbrati najpomembnejši del tega obroka, izpostaviti glavno zaslugo.

Nobena teh jedi ni bila nič izjemnega. Celotna vsakdanja kuharija ni popolnoma nič izjemnega. Ne opazimo je, razen ko jo imamo vrh glave. A ko gre zares, je sposobnost kuhanja še vedno iskana veščina: tečaji pri Bernardi Gostečnik so, na primer, zelo priljubljeni med vdovci, predvsem pa med mladimi mamicami. Ko začnemo skrbeti za otroka, mu navadno instinktivno želimo dati najboljše.


Blagovna znamka


Kot otrok ni izkazovala nadarjenosti in zanimanja za kuho, bila pa je že takrat temeljita: solato je po pranju rada še ožela.
Slovenska kuharica je ena najbolj nenavadnih knjig tega žanra, kajti ima veliko avtoric. Prva je Magdalena Pleiweis, ki je leta 1868 rojake v novi knjigi, prvi slovenski izvirni kuharici, seznanila: »Vse se mika in lika na svetu – vse napreduje; tudi kuharija ne sme zaostajati za umetnijami, svojimi sestricami.« V uvodu tudi potarna, kako so jo mnogi nagovarjali, naj napiše knjigo in se je nerada vdala: ne sebi, ampak slovenskim dekletom, kuharicam in gospodinjam v korist, piše.

Nagovarjanja bo bila smiselna, kajti že za časa njenega življenja so izšli štirje ponatisi. Šestega pa je imela v rokah že Felicita Kalinšek iz reda šolskih sester. To je bilo leta 1912; bila je tako slavna po kuharskih spretnostih in svoji gospodinjski šoli, da ji je Katoliška bukvarna zaupala prenovo in dopolnitev knjige. To je učinkovito opravila in knjiga je postala znana pod imenom kalinškova. Hkrati je odprla zanimiv model: Slovenska kuharica še po 150 letih živi na način, da se ves čas spreminja, posodablja in prenavlja, vendarle ostaja kot blagovna znamka prepoznavna in določljiva. Če bi imela samo enega avtorja, to ne bi bilo mogoče, tako pa so si jo začele podajati šolske sestre.

Velika slovenska kuharica je zaradi njenega načina dela, predelovanja od izdaje do izdaje, iskanja duha kuharskega časa postala pomemben dokument o življenju družbe, celo zabavno čtivo.


Ko je Kalinškova umrla, jo je predala Regini Gosak, za njo se je s knjigo ukvarjala Vendelina Ilc, Bernarda Gostečnik pa je že od prvih dni, ko je prišla v samostan pri Vodicah, spoznala, da bo to nekoč njeno delo. Bolj se je kvalificirala zaradi trdnega značaja, kajti kuharica takrat, na začetku osemdesetih, še ni bila kaj prida. Je namreč strojniški tip, dobro se razume na tehniko. Tu še besedica o njej: rodila se je v vasi Šmihel nad Mozirjem. Po srcu in počutju je nekje v tridesetih, če kdo zoprno vztraja, je stara 57 let in ima smisel za humor: »Se še niste naučili, da se žensk tega res ne sprašuje?« V Repnje je najprej prišla na gospodinjski tečaj, kajti do poroke naj bi jo odvrnili od ljubezni do kardanov in traktorjev in navadili na kuhanje. Pa je kar ostala. To je bilo konec sedemdesetih.


Netrendovska kuharica


Pokusila bi vse jedi, ki so z recepti predstavljene v knjigi, razen pri polžih ima nekoliko zadržkov.
Leta 2018 ima Velika slovenska kuharica tisoč strani, več kot tri tisoč receptov, ki jih je Bernarda Gostečnik predelovala in testirala dve leti, metala ven, dodajala, popravljala besedila ter tu in tam omagovala, prepričana, da bi bilo tako knjigo lažje napisati popolnoma na novo. Pa sploh ni ona tista, ki se je s tem najbolj mučila: imela je računalnik. Kaj pa njene predhodnice, ki so desetletja pisale in urejale ne roko?

Velika slovenska kuharica je zaradi takega načina dela, predelovanja od izdaje do izdaje, iskanja duha kuharskega časa postala pomemben dokument o življenju družbe, celo zabavno čtivo. Nekatere stvari so ostale iste tudi po sto letih: eden od oglasov na koncu prve kalinškove ugotavlja, da se še danes najdejo gospodinje, ki se nepotrebno trudijo s tem, da same izdelujejo testenine. Te, da gotovo ne znajo dragega časa prav ceniti – ali pa ne poznajo za izborne testenine iz prve kranjske tovarne testenin v Ilirski Bistrici.

Danes domačih testenin pa ne delajo neumnice, ki ne bi imele kam s časom, ampak fudiji, ki jih potem ovekovečijo na instagramu. In zato je Velika slovenska kuharica popolnoma netrendovska v tem, da je nabita z osnovnimi znanji, brez lepih slik, s tisoči receptov, ki jih ne spuščamo skozi noben iskalnik. Kupci to vedo in nemalo jih je med njimi takih, ki bodo še vedno poiskali recepte na spletu, Veliko slovensko kuharico pa bodo imeli vseeno na polici. Kot priznanje njenega pomena v smislu kulturne dediščine. In za vsak primer: če bi se bilo kdaj spet treba naučiti kaj bolj osnovnega, kot je to, kako avokado narezati v lepo pahljačo.

image
S. Rafaela Glasenčnik Foto Osebni Arhiv
s. Rafaela Glasenčnik
duhovna vzgojiteljica nominiranke


Odkar jo poznam, sestra Bernarda ohranja in razvija mladostnega duha. Pogumno sprejme izzive in se z njimi sooči. Prevzema odgovornost, se uči, sodeluje in izpopolnjuje. Tako je v mladih letih šla v izobraževanje, ki ga je morala na nižji stopnji dopolnjevati, a je vztrajala in dosegla diplomo iz gospodinjstva na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Tudi pri delu je bila dosledna in ustvarjalna. Brez teh izkušenj in prizadevanja bi težko izvedla posodobitev sedanjega izvoda Velike slovenske kuharice z vso množico receptov. Kot redovnica ne pozablja na duhovno plat življenja – molitev in meditacijo. Za razvedrilo se rada umakne v naravo v planine in na kolo. Ceni redovniško skupnost in vanjo vnaša svežino z darom zgovornosti in jasnim izražanjem svojih misli, z obveščanjem o delu in dogajanju. Tudi me, šolske sestre, cenimo sestro Bernardo kot osebo, kot članico skupnosti.


image
Iztok Ilich Foto Tomi Lombar
Iztok Ilich,
urednik, poznavalec in zbiralec kuharskih knjig


V preteklosti smo že imeli veliko imenitnih kuharskih knjig – na primer Dobro kuharico Minke Vasič Govekar in Praktično kuharico Pavle Zakonjšek Žagar – ki so bile uspešne v svojem času, zdaj pa komaj kdo še ve zanje. Pri Slovenski kuharici pa je bilo odločilno, da nad njo bedijo vrle šolske sestre, duhovne dedinje Felicite Kalinšek. Imamo srečo, da je ostala v rokah gospa, kot je zdaj Bernarda Gostečnik, ki z znanjem in srčnostjo skrbijo, da se krhka nit tega tudi za našo kulturo pomembnega izročila ne pretrga.


image
Vera Levak Foto Osebni Arhiv
Vera Levak
navdušena uporabnica tečajev in knjig


Sestra Bernarda združuje to, kar ljudje iščemo za svojo dušo in svoje telo. Ob pripravljanju jedi in razlagi receptov vedno poudarja pozitivne učinke hrane na človekovo telo, dodaja pa tudi duhovno misel: da se ljudje bolj zavemo, kako človeka sestavljata telo in duh. Prenovljena kuharica je nova spodbuda za današnje in prihodnje rodove. Knjiga je zelo poučna, recepti so zelo uporabni, z njo širimo kulturo kuhanja, vedenja pri mizi in ne nazadnje druži družine. Kratko povedano: sestra Bernarda tako skrbi za dušo in telo. Knjigo priporočam vsem, ki v sebi čutimo naše slovenstvo in slovensko kuhinjo.


image
Christian Gostečnik, Foto Roman Šipić/delo
Christian Gostečnik
družinski terapevt, Bernardin brat


V svoji milini in ženskosti je Bernarda tudi klena in zelo odločna ženska, sestra, ki se z vso svojo energijo loteva projektov in jih tudi konča, pa naj se pred njo postavi katerikoli že izziv. Je inteligentna in globoko intuitivna, kar ji vsekakor omogoča, da zmore ustvarjalno pristopiti in reševati zagonetke življenja. Njen spoštljivi odnos do tradicije in del njenih sester, ki ga zmore ne samo nadgraditi, ampak mu dati tudi novo vsebino, se kaže tudi pri njenem delu: Velika slovenska kuharica, ki je gotovo sad njene izjemne potrpežljivosti in vztrajnosti.


image
Nina Žitko Pucer Foto Osebni Arhiv
Nina Žitko Pucer
urednica VSK


S sestro Bernardo sva pri prenovi Velike slovenske kuharice sodelovali kar dve leti, saj je zelo obsežna. Dobivali sva se približno dvakrat na teden, najprej na Brezjah, potem v Repnjah, dopisovali pa sva si skoraj vsak dan. Z njo rada delam, ker je dober človek, topla oseba, ki zna poslušati in se pogovarjati. Poleg tega je iskriva in ima prefinjen smisel za humor. Kot avtorica je odgovorna, delavna in zavzeta, za knjigo je zbrala zelo veliko dobrega novega gradiva in ga je, če je bilo treba, sproti preizkušala, hkrati pa ima do dela sester, ki so knjigo ustvarjale pred njo, veliko spoštovanje. Kot avtorici sem ji lahko popolnoma zaupala, hkrati sem ji hvaležna, da je tudi ona zaupala meni kot urednici. Besedila sva pregledovali do trenutka, ko je knjiga odšla v tiskarno, zato sem ji hvaležna tudi za potrpežljivost in neomajno (dobro) voljo.