Tiskane izdaje
Maribor – V največji slovenski kulturni instituciji, ki združuje opero, balet, dramo in Festival Borštnikovo srečanje (FBS), bodo 156.000 evrov izgube iz lanskega leta ter še okoli štiristo tisočakov iz prejšnjega obdobja pokrili z najetjem kredita. To je včeraj potrdil tudi svet zavoda.
Po besedah predsednice sveta Suzane Žilič Fišer analiza sanacijskega načrta, ki ga je predložil direktor Danilo Rošker, izkazuje težavnost financiranja predvsem od leta 2013, ko so v SNG Maribor sledili ukrepu znižanja plač, ki ga je zahtevalo ministrstvo za kulturo, v višini deset odstotkov, dodatna težava pa je tudi zakon o načinu izplačila razlike v plači. Vzroki tolikšnega primanjkljaja kažejo na odgovornost ustanovitelja, to je ministrstvo, saj se programske aktivnosti niso zmanjšale, torej je treba v najkrajšem času oziroma vsaj do konca leta poiskati ustrezno rešitev.
Od pristojnih pričakujejo čim hitrejšo preveritev financiranja oziroma novo določevanje metodologije in kalkulativnih elementov za splošnomaterialne stroške z upoštevanjem specifike SNG Maribor z drugimi primerljivimi zavodi. Da bi lahko nemoteno nadaljevali produkcijo, bo torej nujen premostitveni kredit v višini 570.000 evrov, svet zavoda pa je na ministrstvo za kulturo naslovil poziv, da takoj prouči sanacijski načrt in na ministrstvo za finance vloži pozitivno mnenje o zadolževanju.
Rošker: Financiranje glede na obseg in kakovost produkcije
Danilo Rošker je po seji dejal, da se z bankami še dogovarjajo za pogoje kredita, druge možnosti za izboljšanje stanja pa ne vidi. Želi si enake obravnave, kakršno imajo druge kulturne institucije, torej financiranje skladno z obsegom in kakovostjo produkcije, kar pomeni primerjavo z ljubljansko operno-baletno hišo ali novogoriškim gledališčem. Težav je še veliko, še posebno je sporen način upokojevanja umetnikov. Zaradi zakona, po katerem posamezniki v svojo delovno dobo niso dolžni vključiti delovanja v tujini, se nekateri lahko izognejo upokojevanju kljub visoki starosti.
V SNG Maribor bodo izgube preteklega leta krili z najetjem kredita. Foto: Tadej Regent/Delo
Podobno neživljenjski so, denimo, tudi predpisi o baletnikih, saj so številni že presegli mejo aktivnega nastopanja. Vendar rešitev ni, povprečna starost v mariborskem baletnem ansamblu je 43 let, po drugi strani pa jim akutno primanjkuje drugega kadra, denimo glasbenikov in pevcev. Sanacijski načrt predvideva povrnitev dolgov do leta 2021. V SNG Maribor se bodo tudi sami angažirali in enkrat na mesec v okviru rednih delovnih obveznosti še dodatno uprizorili po eno operno, baletno in dramsko predstavo.
Kdo bo nasledil Aljo Predan?
Na potezi je torej ministrstvo, na katerem nam včeraj še niso mogli dati konkretnih odgovorov. Prav tako se še niso odločili, kdo bo na funkciji direktorice FBS zamenjal Aljo Predan, ki je odstopila na začetku leta. V ozadju odstopa so menda nesoglasja ter domnevna želja Livie Pandur, da prevzame delovno mesto Predanove. To so bila očitno natolcevanja, ki jih je zavrnil tudi Rošker, češ da nihče nikoli ni omenjal te možnosti, po neuradnih informacijah pa se Pandurjeva na razpis sploh ni prijavila.
Prijavljenih pa je šest drugih kandidatov, vendar se postopki izbire še sploh niso začeli. Vloge ni obravnavala še niti komisija, sicer pa je njeno mnenje neobvezujoče, saj je imenovanje izključno v pristojnosti ministra. Tone Peršak se bo torej moral v kratkem odločiti, saj se Predanovi odpovedni rok izteče konec prihodnjega tedna.
