Kupec iz Japonske ne bo zamudil dražbe
Na licitaciji hlodovine bo naprodaj les vrhunske kakovosti, ki ga bodo razgrabili tuji kupci, celo z Daljnega vzhoda.
Odpri galerijo
Že nekaj let zapored je prioritetna vrsta na licitaciji hrast, pri furnirski hlodovini pa prednjači gorski javor rebraš. Ker takih hlodov ni veliko, nanje že trinajst let pri nas prežijo furnirnice iz vse Evrope.
FOTO: Tadej Regent
Slovenj Gradec – Na prizorišče 14. licitacije najvrednejšega slovenskega lesa v Podgorje pri Slovenj Gradcu že dovažajo hlodovino. Tako bo do 18. januarja, ko bodo dovoze končali, teden dni za tem pa kupcem, celo z Daljnega vzhoda, ponudili naprodaj najboljši les iz slovenskih gozdov.
Med prvimi so na Koroško pripeljali hlodovino z Vrhnike. »Doslej so s tega območja na licitacijo običajno pripeljali od dva do tri kamione lesa, letos so jih napovedali osem,« je povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo pripravlja v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije.
Po napovedih organizatorjev bo največje povpraševanje po hrastu, javorju pa tudi smreki. »Kupcem bo na razpolago kakovosten les. S Postojnskega, denimo, so pripeljali na dražbo izjemno kakovosten javor rebraš. Pričakujem, da bomo dosegli, če ne celo presegli lanske količine lesa,« je rekel Jeromel.
Organizatorji so že bili v stiku tudi z lanskim nesojenim kupcem iz Japonske. Prek slovenskega veleposlaništva v Tokiu jih je namreč poklical na dan, ko je bila dražba že končana in priložnost za nakup zamujena. V Društvu lastnikov gozdov po pravilih dražbe ne razkrivajo za kakšnega kupca gre in kakšne količine lesa ga zanimajo, razen če to kasneje sam želi.
Na zadnji dražbi je največ, kar četrtina lesa z dražbe prvič odplula v kontejnerjih na Kitajsko. Lanska dražba sicer ni prinesla cenovnih rekordov, a je minila v znamenju številnih presežkov: na njej je sodelovalo največ lastnikov gozdov (566), naprodaj je bilo rekordno število hlodov (3706), za nakup se je potegovalo največ kupcev (39, od tega 18 iz Slovenije). To pa ne pomeni, da je najboljša slovenska hlodovina končala doma, saj veliko tujcev les kupuje preko slovenskih kupcev. Tako je lani ravnal tudi največji kupec iz Kitajske.
»Pravila licitacije določajo, da kupci v določenem roku, ki običajno traja deset dni, oddajo zaprte ponudbe za vsak hlod, ki bi ga radi kupili. Hlod na koncu kupi najboljši ponudnik, v kolikor pa sta dve ali več ponudb enakih, o kupcu odloča žreb. Sistem, ki je v osnovi prenesen model iz nemško govorečih držav, se je izkazal za zelo dobrega, saj je možnost kartelnega dogovarjanja zelo majhna, ker se kupci med seboj praviloma ne poznajo. Špekulanti, ki bi radi kupili poceni in kakovostno surovino, imajo vsako leto manjše možnosti, saj število kupcev narašča,« je povedala Veronika Valentar.
Za primerjavo: na licitaciji lesa v Zgornji Avstriji, ki poteka en teden pred slovensko, so lani razstavili manj kot 800 hlodov, les je pripeljalo 288 lastnikov, na dražbi je sodelovalo 29 kupcev. Najvišja dosežena cena je bila 3800 evrov za kubični meter gorskega javorja – pri nas 9275 evrov.
Med prvimi so na Koroško pripeljali hlodovino z Vrhnike. »Doslej so s tega območja na licitacijo običajno pripeljali od dva do tri kamione lesa, letos so jih napovedali osem,« je povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo pripravlja v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije.
Po napovedih organizatorjev bo največje povpraševanje po hrastu, javorju pa tudi smreki. »Kupcem bo na razpolago kakovosten les. S Postojnskega, denimo, so pripeljali na dražbo izjemno kakovosten javor rebraš. Pričakujem, da bomo dosegli, če ne celo presegli lanske količine lesa,« je rekel Jeromel.
Organizatorji so že bili v stiku tudi z lanskim nesojenim kupcem iz Japonske. Prek slovenskega veleposlaništva v Tokiu jih je namreč poklical na dan, ko je bila dražba že končana in priložnost za nakup zamujena. V Društvu lastnikov gozdov po pravilih dražbe ne razkrivajo za kakšnega kupca gre in kakšne količine lesa ga zanimajo, razen če to kasneje sam želi.
V kontejnerjih na Kitajsko
Na zadnji dražbi je največ, kar četrtina lesa z dražbe prvič odplula v kontejnerjih na Kitajsko. Lanska dražba sicer ni prinesla cenovnih rekordov, a je minila v znamenju številnih presežkov: na njej je sodelovalo največ lastnikov gozdov (566), naprodaj je bilo rekordno število hlodov (3706), za nakup se je potegovalo največ kupcev (39, od tega 18 iz Slovenije). To pa ne pomeni, da je najboljša slovenska hlodovina končala doma, saj veliko tujcev les kupuje preko slovenskih kupcev. Tako je lani ravnal tudi največji kupec iz Kitajske.
»Pravila licitacije določajo, da kupci v določenem roku, ki običajno traja deset dni, oddajo zaprte ponudbe za vsak hlod, ki bi ga radi kupili. Hlod na koncu kupi najboljši ponudnik, v kolikor pa sta dve ali več ponudb enakih, o kupcu odloča žreb. Sistem, ki je v osnovi prenesen model iz nemško govorečih držav, se je izkazal za zelo dobrega, saj je možnost kartelnega dogovarjanja zelo majhna, ker se kupci med seboj praviloma ne poznajo. Špekulanti, ki bi radi kupili poceni in kakovostno surovino, imajo vsako leto manjše možnosti, saj število kupcev narašča,« je povedala Veronika Valentar.
Za primerjavo: na licitaciji lesa v Zgornji Avstriji, ki poteka en teden pred slovensko, so lani razstavili manj kot 800 hlodov, les je pripeljalo 288 lastnikov, na dražbi je sodelovalo 29 kupcev. Najvišja dosežena cena je bila 3800 evrov za kubični meter gorskega javorja – pri nas 9275 evrov.
