Prvomajski kresovi: kako kuriti varno in kdaj kurjenje ni dovoljeno

Na upravi za zaščito in reševanje pred letošnjimi kresovanji organizatorje dogodkov in vse druge, ki bodo ob prvomajskih praznikih kurili kresove v naravnem okolju, opozarjajo, da morajo to početi previdno ter spoštovati omejitve in prepovedi iz uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju.

Kot poudarjajo, mora biti prostor okoli kurišča očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba kurišča kresa, če požarna straža ni zagotovljena, pa mora biti kurišče obdano tudi z negorljivimi materiali, kot so zemlja, pesek, kamni ali opeka. Kres mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe.

Kadar veter piha s povprečno hitrostjo več kot 20 kilometrov na uro ali v sunkih nad 40 kilometrov na uro, kurjenje ni dovoljeno oziroma ga je treba prekiniti. FOTO: Jože Suhadolnik

Težav z vetrom ni pričakovati

Kresov ni dovoljeno prižigati ob vetrovnem vremenu, če pa kres že gori, je treba kurjenje prekiniti. Kot je za Delo pojasnil Slavko Šipec, na upravi podsekretar za preventivo in načrtovanje, uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju v 3. členu določa, da kadar »veter piha s povprečno hitrostjo več kot 20 kilometrov na uro ali v sunkih nad 40 kilometrov na uro, kurjenje ni dovoljeno oziroma ga je treba prekiniti«. Ob današnjem kresovanju ni napovedan izrazitejši veter, zato na upravi težav z vetrom ali vpliva vetra na izvedbo kresovanj v večini države ne pričakujejo. »Le na Primorskem naj bi pihala zmerna  burja, kar potencialno lahko vpliva na izvedbo kresovanj.«

Delo mora biti pomembnejše od kapitala

Šipec še pojasnjuje, da veter lahko razpihuje ogenj ali ga prenaša, obenem pa je pomembno tudi, v kakšnem stanju je okoliška vegetacija. Glede na aktualne vremenske in padavinske razmere menijo, da so zgornje plasti tal in vegetacija v večjem delu države z vidika varstva pred požarom zadostno oskrbljene z vodo. Takšna vegetacija pa je slabo gorljiva. Zato menijo, da so razmere oziroma bodo v večjem delu države neproblematične.

Kresov ni dovoljeno prižigati ob vetrovnem vremenu, če kres že gori, pa je treba kurjenje prekiniti. FOTO: Oste Bakal

Pri kurjenju je prepovedano uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi, po končanem kurjenju pa je treba ogenj in žerjavico pogasiti. Priporočajo tudi, da se kurišče prekrije z negorljivim materialom. Kaj se sme kuriti, določajo številni predpisi s področja okolja, odpadkov, kmetijstva in gozdarstva, po vedenju uprave pa je nabor materialov zelo okrnjen, so pojasnili za Delo. Nadzor nad spoštovanjem teh predpisov je v pristojnosti inšpekcijskih služb, pristojnih za okolje, kmetijstvo in gozdarstvo, in policije.

Na javnih prireditvah je obvezna požarna straža

Na vseh javnih prireditvah s kresovanjem je požarna straža obvezna, izvajajo pa jo lahko le krajevno pristojne gasilske enote, so sporočili z uprave za zaščito in reševanje. Ob morebitni razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja je kurjenje kresov prepovedano.

V primeru požara je tega treba skušati čim prej pogasiti, če to ni mogoče, pa je nujno poklicati regijski center za obveščanje na številko 112, ki bo na kraj požara napotil gasilske enote.

Organizatorji se morajo pred kurjenjem kresov tudi seznaniti, ali veljajo morebitne dodatne omejitve, zahteve in prepovedi na konkretni lokaciji. Te določajo predpisi o gozdovih, na zavarovanih območjih pa predpisi s področja ohranjanja narave. Omejitve lahko določijo tudi lokalne skupnosti, so še dodali.