Kuštrin: Zgodilo se je več od pričakovanj
Standardi in normativi: V Fidesu zadovoljni, da so menedžment prebudili
Odpri galerijo
Prvi človek Fidesa Konrad Kuštrin je zadovoljen, ker so odgovorni končno zaznali problem. To je že prvi korak k rešitvam. Foto Tomi Lombar/Delo
Ljubljana – S prvim junijem, ko bi morali zdravniki začeti delati po standardih in normativih, se v posameznih zdravstvenih zavodih glede oskrbe pacientov ni spremenilo nič bistvenega. Delo poteka v enakem tempu, saj jim kadrovske razmere trenutno ne dopuščajo, da bi se dosledno držali modre knjige, torej delali manj. V sindikatu Fides kljub temu slavijo.
Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa, je dejal, da so premaknili velikansko skalo, da se je o zadevi končno sploh začelo govoriti. Medtem ko jih v nekaterih zdravstvenih zavodih še vedno povsem ignorirajo, na primer v ZD Gornja Radgona, jim menedžment drugje – kot v ZD Postojna – prihaja naproti. Kuštrin zato ostaja pozitiven. Zaveda se, da se zadeve ne bodo uredile čez noč, se bodo pa na dolgi rok po njegovem zagotovo.
Standardi so bili sprejeti pred dobrima dvema letoma in ker se od tedaj ni zgodilo nič, je Kuštrin kritično dejal: »Združenje zdravstvenih zavodov oziroma zdravstveni menedžment je bil dve leti v globokem zimskem spancu. Zbudil ga je šele naš poziv, da bo standarde treba uveljaviti z junijem,« je dejal prvi človek sindikata. Direktorje posameznih zdravstvenih ustanov je razdelil na tiste, ki so naklonjeni njihovim zahtevam in sodelujejo z zdravniki, tiste, ki še vedno spijo, in tiste, ki nasprotujejo uvedbi standardov in normativov. Zdravniki se po njegovem pogosto znajdejo v situaciji, ko so ujeti med etičnimi standardi – ko morajo za paciente narediti vse, ter ignoranco menedžmenta in aroganco zdravstvenih oblasti.
»S 1. junijem se je zato zgodilo več, kot smo pričakovali. Če ne bi določili tega datuma, se v naslednjem letu, dveh ali pa v desetih ne bi zgodilo nič,« je po včerajšnji seji glavnega odbora poudaril Kuštrin. Po njegovih besedah je večina zdravnikov odločenih, da se pri svojem delu približa modri knjigi standardov in normativov. Če bi se jih začeli strogo držali, bi se čakalne vrste, o dolžino katerih še zdaj nimamo zanesljivih podatkov, podaljšale v neskončnost.
Po včerajšnjih pogovorih s skoraj 30 sindikalnimi predstavniki so bili na Fidesu prijetno presenečeni, da se lahko delo organizira tako, da se približamo standardom, ne da bi bili pri tem prizadeti bolniki. Slednji po Kuštrinovih besedah zdravnikom nikakor ne bi smeli diktirati tempa: »Ko bo zdravnik ocenil, da bolnik potrebuje dodatne storitve, se bo pač tako odločil.«
Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa, je dejal, da so premaknili velikansko skalo, da se je o zadevi končno sploh začelo govoriti. Medtem ko jih v nekaterih zdravstvenih zavodih še vedno povsem ignorirajo, na primer v ZD Gornja Radgona, jim menedžment drugje – kot v ZD Postojna – prihaja naproti. Kuštrin zato ostaja pozitiven. Zaveda se, da se zadeve ne bodo uredile čez noč, se bodo pa na dolgi rok po njegovem zagotovo.
Med etiko in ignoranco vodilnih
Standardi so bili sprejeti pred dobrima dvema letoma in ker se od tedaj ni zgodilo nič, je Kuštrin kritično dejal: »Združenje zdravstvenih zavodov oziroma zdravstveni menedžment je bil dve leti v globokem zimskem spancu. Zbudil ga je šele naš poziv, da bo standarde treba uveljaviti z junijem,« je dejal prvi človek sindikata. Direktorje posameznih zdravstvenih ustanov je razdelil na tiste, ki so naklonjeni njihovim zahtevam in sodelujejo z zdravniki, tiste, ki še vedno spijo, in tiste, ki nasprotujejo uvedbi standardov in normativov. Zdravniki se po njegovem pogosto znajdejo v situaciji, ko so ujeti med etičnimi standardi – ko morajo za paciente narediti vse, ter ignoranco menedžmenta in aroganco zdravstvenih oblasti.
»S 1. junijem se je zato zgodilo več, kot smo pričakovali. Če ne bi določili tega datuma, se v naslednjem letu, dveh ali pa v desetih ne bi zgodilo nič,« je po včerajšnji seji glavnega odbora poudaril Kuštrin. Po njegovih besedah je večina zdravnikov odločenih, da se pri svojem delu približa modri knjigi standardov in normativov. Če bi se jih začeli strogo držali, bi se čakalne vrste, o dolžino katerih še zdaj nimamo zanesljivih podatkov, podaljšale v neskončnost.
Po včerajšnjih pogovorih s skoraj 30 sindikalnimi predstavniki so bili na Fidesu prijetno presenečeni, da se lahko delo organizira tako, da se približamo standardom, ne da bi bili pri tem prizadeti bolniki. Slednji po Kuštrinovih besedah zdravnikom nikakor ne bi smeli diktirati tempa: »Ko bo zdravnik ocenil, da bolnik potrebuje dodatne storitve, se bo pač tako odločil.«
Napake v čakalnih seznamih Kako se lahko zgodi, da sistem spregleda 20.000 čakajočih na zdravstvene storitve? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da je bil sistem eNaročanja že v začetni fazi zasnovan predvsem za napotovanje in naročanje pacientov, šele potem pa za analizo čakalnih dob in števila čakajočih pacientov. Prvi del (torej napotovanje in naročanje) deluje zanesljivo, drugi del (posredovanje podatkov iz zalednih sistemov pri izvajalcih zdravstvenih dejavnosti v centralni sistem) pa še ne.
Ko se pacient torej naroči na zdravstveno storitev, vedno dobi termin.Glede na postopke pri izvajalcih je ta lahko točen (torej z datumom in uro planirane izvedbe storitve), če pa so organizacija dela in postopki pri izbranem izvajalcu urejeni na drugačen način, mu ta posreduje okvirni termin. Ko izvajalec izvede predpisane postopke (npr. triažo), se pacientu termin spremeni iz okvirnega termina v točen termin. NIJZ je zaznal odklon v podatkih in pozval ponudnike informacijskih sistemov, naj preverijo vzrok. V nekaterih lokalnih informacijskih sistemih posameznih izvajalcev, nad katerimi NIJZ nima nikakršne pristojnosti, so odkrili napake pri tehničnem označevanju identifikacije termina. Odprava napake je povzročila prikazani porast števila čakajočih (statističen podatek).
Ko se pacient torej naroči na zdravstveno storitev, vedno dobi termin.Glede na postopke pri izvajalcih je ta lahko točen (torej z datumom in uro planirane izvedbe storitve), če pa so organizacija dela in postopki pri izbranem izvajalcu urejeni na drugačen način, mu ta posreduje okvirni termin. Ko izvajalec izvede predpisane postopke (npr. triažo), se pacientu termin spremeni iz okvirnega termina v točen termin. NIJZ je zaznal odklon v podatkih in pozval ponudnike informacijskih sistemov, naj preverijo vzrok. V nekaterih lokalnih informacijskih sistemih posameznih izvajalcev, nad katerimi NIJZ nima nikakršne pristojnosti, so odkrili napake pri tehničnem označevanju identifikacije termina. Odprava napake je povzročila prikazani porast števila čakajočih (statističen podatek).
