Ladjedelnico si spet želi Galeb, pa tudi Zemljarič

Izola – Nekdanji lastniki zemljišča bivše izolske ladjedelnice bi nepremičnino spet kupili nazaj, a za štirikrat do petkrat nižjo ceno od 21 milijonov, za kolikor so jo leta 2007 prodali. Natančnega zneska Viljem Orel, prokurist in solastnik Jahtnega centra iz Galeb Group, ni hotel razkriti. Toda Galeb ni edini, ki se zanima za zemljišče, močan interes in nove načrte nam je včeraj potrdil tudi Janez Zemljarič.

Simona Goriup, stečajna upraviteljica Kraškega zidarja, lastnika polovice od 42.000 kvadratnih metrov nekdanje ladjedelnice, je povedala, da je cenilec parcelo ocenil na 13,6 milijona evrov, za toliko sta jo stečajna upravitelja Kraškega zidarja in Konstruktorja v začetku leta tudi poskušala prodati. »Zdaj je vse pripravljeno za razpis, s katerim bi zemljišče prodajali po 4,76 milijona evrov. Za enak znesek bo svojega prodal tudi Konstruktor, a ker še niso uredili vseh formalnosti, bomo nanje počakali, saj je zemljišče smotrno prodati skupaj,« je pojasnila Simona Goriup. Podrobnosti o sodnem sporu, ki ga je sprožil Jahtni center, nam ni hotela razkriti.

Ker Jahtnemu centru tudi na višjem sodišču v Kopru ni uspelo dokazati, da je posebno upravičen do pristaniške infrastrukture, ki jo upravlja na zemljišču, je sprožil revizijo pri vrhovnem sodišču. O tem, za kakšno infrastrukturo gre in na katerih zemljiščih, Viljem Orel podrobneje ni hotel govoriti. Dejal je le, da stečajna upraviteljica očitno ne pozna dovolj dobro premoženja, ki ga ima Kraški zidar v Izoli in da zato ne more prodati vsega na tem zemljišču. Prepričan je, da nihče od običajnih kupcev ne bo kupil zemljišča s takšnim bremenom, in tudi, da je 9,5 milijona evrov, kolikor zanj zahtevata stečajna upravitelja, preveč, saj na njem ni mogoče še ničesar zgraditi. »Imamo zamisli in vemo, kaj bi na tem prostoru dobro uspevalo, zato pričakujemo, da se bo stečajna upraviteljica z nami pogovorila in se nato odločila o unovčitvi tega premoženja,« je dejal Orel. Drugi sogovorniki, ki ne želijo biti imenovani, so nam zatrdili, da gre za špekulativno ravnanje Galeb Group, ki pa ne bo vzdržalo pravdnih postopkov.

Zemljarič še ni vrgel puške v koruzo

Toda Galeb Group ni edini, ki se zanima za zemljišče. Močan interes in nove načrte na tem območju nam je včeraj potrdil tudi Janez Zemljarič, ki je pred leti ustanovil podjetje Urbana prenova Izola, prek katerega je želel povezati lastnike zemljišč, da bi v konzorciju čimbolje izkoristili lastništvo. Zapletlo se je, ker so se lastniki zamenjali, eni so šli v stečaj, drugim so premoženje prevzele banke, zdaj pa se očitno znova vzpostavlja nova interesna fronta.

Medtem ko so del obale v Izoli v zadnjih letih uredili, je vzhodni, nekdaj najbolj industrijski del mesta z nekdanjo ladjedelnico in tovarno Delamaris mestu v pravo sramoto. Po preselitvi Delamarisa v Pivko je vzhodni del območja še bolj degradiran.

V občinski upravi Izola nam je Kristina Zelič, svetovalka župana, dejala, da občina nima nobenega sogovornika, s katerim bi se dogovarjala o ureditvi prostora, čeprav je močno zainteresirana, da bi se na vzhodnem delu mesta nekaj spremenilo. Dolgoročni plani predvidevajo razvoj celoletnega turizma, ki zagotavlja delovna mesta in dodano vrednost, nikakor pa ne gradnje apartmajskega naselja. Opozarja, da bodo morali investitorji upoštevati, da je 25-metrski obalni pas javno dobro, po njenem pa bi bilo bolje, če bi se urejanja celotnega akvatorija različni lastniki lotili skupaj. Doslej je v tej smeri poskušal le Janez Zemljarič.