Lahko pepel in umazane vode ogrozijo koncept zero waste?

Med občine z nič odpadki se podajajo tudi Hrastničani, ki skupaj s štirimi občinami v mešanem komunalnem odpadu pridelajo 30-krat več lahkih frakcij kot Vrhničani, nad mestom pa se kopiči še pepel.
Fotografija: Kar 3800 steklenic diabolo iz Steklarne Hrastnik bodo razdelili med Hrastničane kot uvod v družbo z manj odpadki. FOTO: Arhiv občine Hrastnik
Odpri galerijo
Kar 3800 steklenic diabolo iz Steklarne Hrastnik bodo razdelili med Hrastničane kot uvod v družbo z manj odpadki. FOTO: Arhiv občine Hrastnik

Hrastnik – Hrastničani, ki so pred dvajsetimi leti med prvimi v državi začeli ločeno zbirati odpadke, so s steklenico diabolo naredili prvi korak na poti do občine brez odpadkov – občine zero waste. Če jim projekt uspe, bodo prva zasavska občina v konceptu zero waste, ki ga sicer razvijajo v že devetih slovenskih občinah. Te so doslej preprečile nastanek skoraj 16.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, kar pomeni trimilijonski prihranek. Ob Vrhniki, Borovnici, Logu - Dragomerju, Ljubljani, Bledu Gorjah in Radovljici sta v mreži tudi štajerska Žalec in Slovenske Konjice.
 
Občina z najmanj odpadki v Sloveniji je Vrhnika, ki je v letu 2018 skupaj z občinama Borovnica in Log - Dragomer ločeno zbrala 83,45 odstotka odpadkov ali dobrih 384 kilogramov na prebivalca, pri čemer je ostalo zgolj 64 kilogramov mešanih ostankov na občana. Na pot v slovensko mrežo »nič odpadkov« se je zdaj, kot rečeno, podala še tretja štajerska občina – Hrastnik. Ironija je, da se tako na Vrhniki kot v Hrastniku lokalna vodstva in prebivalci trudijo za družbo s čim manj odpadki, hkrati pa imajo v neposredni bližini velike onesnaževalce: Vrhnika ima Kemis, Hrastničani imajo na svojih tleh regijsko odlagališče komunalnih odpadkov Unično, od koder se stekajo onesnažene vode v laško krajevno skupnost Sedraž, tik nad Hrastnikom pa imata več sto hektarov degradiranih površin dve trboveljski energetski družbi, to sta Rudnik Trbovlje - Hrastnik in HSE EDT, ki jih med drugim sanirata z elektrofiltrskim pepelom iz Ljubljane in papirniškimi mulji iz Krškega.

Katere občine v projektu Nič odpadkov nazadujejo in katere napredujejo? FOTO: Arhiv ZW Slovenija
Katere občine v projektu Nič odpadkov nazadujejo in katere napredujejo? FOTO: Arhiv ZW Slovenija


Na vprašanje, ali lahko torej (ne)nevarni odpadki ogrozijo hrastniški projekt zero waste, župan Marko Funkl odgovarja: »Vsak ukrep, ki ni povsem ekološki, ogroža predvsem koncept v naših glavah. Če bi se v Hrastniku danes odločali za deponijo, bi bil odgovor ne. V kratkem bomo na seji razpravljali, ali naj bo sežigalnica v Zasavju. Odgovor je ne, ker smo že tako ekološko preobremenjena regija. Okoljska obremenitev naj se enakomerno porazdeli med regije. Občine, kjer se nahaja osem odlagališč, in razen ene smo vse v vzhodni kohezijski regiji, nameravamo državo v kratkem pozvati k razpravi o določenih spodbudah za to, da gostimo odlagališča.«
 
Hrastniška deponija Unično je le eno od predimenzioniranih slovenskih smetišč z nakopičenimi ekonomskimi in ekološkimi težavami, ki jih rešujejo – prebivalci prek višjih položnic. »Logike ekonomskega zaslužka, ki velja na področju odpadkov, pri vodi ne sme biti,« pravi Funkl in povleče vzporednico med vrhniškimi in zasavskimi smetmi: »Na Vrhniki nastane od enega do dveh odstotkov lahke frakcije, v Zasavju je je trenutno v mešanem komunalnem odpadu od 35 do 36 odstotkov. Tona njenega odvoza stane 130 evrov. V primerjavi z Vrhniko izgubimo 400.000 evrov.«


Trajnostni razvoj kot prioriteta


Občina Hrastnik ne vstopa osamljena v projekt zero waste, temveč skupaj s Steklarno Hrastnik, ki je za ta namen podarila 3800 steklenic iz lastne blagovne znamke, k ozaveščanju o varčni porabi pitne vode in preprečevanju uporabe plastenk za vodo pa je pristopilo tudi občinsko komunalno-stanovanjsko podjetje KSP Hrastnik. Nives Venko, direktorica KSP, pravi, da so v Zasavju še vedno edini, ki kosovne odpadke pobirajo od vrat do vrat in da bodo morali poskrbeti za le še eno družino na območju Hrastnika, ki nima vode iz javnega vodovoda. V Steklarni so po besedah Simone Lesar, odgovorne za okolje, že pred časom umaknili plastenke z vodo; ponujajo jo le še v steklenicah. V tovarni so postavili ekološke otoke, tudi steklo v celoti reciklirajo. V lastni sončni elektrarni proizvedejo odstotek vse električne energije, ki jo porabijo; njihov naslednji projekt je 400-kilovatna sončna elektrarna, s katero bodo pokrili tri odstotke energije.
 

Občinski uradniki plastiko med prvimi zamenjali za steklo


Marko Funkl, hrastniški župan, verjame, da jim bo uspelo na poti do družbe z nič odpadki. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Marko Funkl, hrastniški župan, verjame, da jim bo uspelo na poti do družbe z nič odpadki. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Tudi hrastniški občinski uradniki od junija proizvajajo manj odpadne embalaže: plastične kozarčke za kavo so zamenjali s steklenimi, sledi umik avtomatov s hitro prehrano iz hrastniških javnih zavodov, postavitev pitnikov na bolj obljudenih krajih po občini, med srednjeročnimi cilji so pralne plenice, med dolgoročnimi energetska sanacija štirih velikih javnih objektov: zdravstvenega doma, vrtčevske enote Sonček, delavskega doma in glasbene šole. »Z majhnimi koraki se podajamo na dolg pohod, a verjamemo v dober izhod,« je optimističen Funkl.

Komentarji: