Lahko pripombe zakasnijo reformo?

Uredniki pričakovali prevetritev pravice do popravka. Občinska glasila bodo še naprej v škodo lokalnim trgom.
Fotografija: Po mnenju medijske strokovnjakinje medijski trg potrebuje resnične spremembe, ne le kozmetičnih popravkov. FOTO: Roman Šipić/Delo
Odpri galerijo
Po mnenju medijske strokovnjakinje medijski trg potrebuje resnične spremembe, ne le kozmetičnih popravkov. FOTO: Roman Šipić/Delo

Ljubljana – »Treba je premisliti o resničnih sistemskih spremembah medijskega trga, ne le o njegovih kozmetičnih popravkih,« je kritična medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin. Sistemske spremembe bi po njenih besedah odgovorile na vprašanje, kako zavarovati javni interes, novinarsko in profesionalno delo ter lokalne informacije. Javna razprava o predlagani zakonodaji se je sklenila konec avgusta.

Pripombe je poslalo 52 akterjev, na kulturnem ministrstvu pa sporočajo, da bo verjetno še kakšna prispela naknadno. Po njihovem pregledu bodo ocenili, kakšna bo dinamika sprejemanja zakonodaje. Ob njeni julijski predstavitvi so sicer napovedali, da bodo o tem vprašanju organizirali javni posvet, do konca leta pa predlog poslali v državni zbor.



Največ odzivov so dobili glede ureditve sovražnega govora, novinarsko-uredniških razmerij, državne pomoči medijem, lastniških razmerij ter problematike občinskih medijev in medijev v upravljanju političnih strank. »Posebno poglavje je pravica do odgovora in popravka, kjer uredniki pričakujejo temeljito prenovo obstoječe ureditve,« so še pojasnili na ministrstvu.

Aleš Černivec/Delo
Aleš Černivec/Delo
To poglavje je ostalo tako rekoč nedotaknjeno, še vedno ga bodo lahko posamezniki ali oddelki za odnose z javnostmi izrabljali za objavljanje svoje agende, meni Sandra Bašić Hrvatin s primorske fakultete za humanistične študije.

Sicer so nekatere rešitve šle v pravo smer, a ne do konca, kar je škoda, saj velikih sprememb medijske zakonodaje ni bilo že 18 let.

 

Kateri čivk je medij?


Med bolj motečimi rešitvami je zanjo posodobitev definicije medija. Čeprav je ministrstvo ves čas zagovarjalo, da »ni vsak čivk že medij«, predlagana definicija ne odgovori na to, kateri pa je. Prav tako so po desetletju opozarjanj, da občinska glasila ne morejo biti medij, zamudili priložnost, da bi preprečili njihove zlorabe, ampak jih takšna, kot so, želijo legalizirati.

»Nekaj, kar je popolna anomalija slovenskega prostora, bo postalo dovoljeno. Občinam nihče ne preprečuje informiranja svojih občanov, ne bi pa smele biti izdajatelj medijev. Sploh če je to netransparentno, če ne spoštujejo profesionalnih standardov in, navsezadnje, če delajo škodo na lokalnih trgih, ki so najpomembnejši, saj lokalnih informacij najbolj primanjkuje,« razmišlja.
 

Sovražni govor in spletni komentarji


Kritična je tudi do določb o finančni podpori medijev, saj meni, da bi morali namesto medijev in programskih vsebin sofinancirati delo mladih novinarjev, ki so bili v krizi najbolj prizadeti, o koncentraciji lastništva ter o sovražnem govoru. V zakonu že imamo člen, ki prepoveduje vse oblike diskriminacije in nestrpnosti, a ga nekateri mediji niso upoštevali.

Po predlogu bodo inšpektorji dobili novo pristojnost: zahtevali odstranitev vsebine ali medijem izrekli globo med 1000 in 10.000 evri za neprimerne objave; za mnenje bodo lahko zaprosili relevantno novinarsko združenje. Ker inšpektorjem doslej ni uspelo opravljati aktualnih nalog, se sprašuje, kako bodo sprejeli še nove.

FOTO: Roman Šipić/Delo
FOTO: Roman Šipić/Delo
Tudi Dušan Caf iz foruma za digitalno družbo meni, naj pregon prepustijo urejanju v kazenskem zakoniku, saj mnogi bralci spletnih komentarjev sploh ne opazijo, ker niso izpostavljeni. Bolj kot za vprašanje sovražnega govora gre za vprašanje algoritmov in oglaševanja, je prepričan. Tudi sam je kritičen do nove opredelitve javnega interesa, ki je po njegovem napak zastavljen, saj so ga namesto določitve ciljev in načel, ki naj bi jih država presojala, pripravljavci ovrednotili kot skupek posameznih parcialnih interesov.

Posebej sporen je del, ki uzakonja financiranje medijev iz državnega proračuna, saj morda vsebine sploh niso v interesu javnosti, ampak v interesu posameznih interesnih skupin, ki so sodelovale pri nastajanju zakona in s tem zagotavljajo financiranje. V predlogu pogreša jasno povezavo med cilji javnega interesa in financiranjem iz državnega proračuna.

Preberite še:

Komentarji: