Lani v Sloveniji prodanih za 1,6 milijarde evrov nepremičnin

Ljubljana – Kar je nedavno ugotovila državna statistika, potrjuje tudi Geodetska uprava RS (Gurs): lani se je nadaljevalo oživljanje slovenskega nepremičninskega trga, začeto v letu 2014, cene stanovanjskih nepremičnin pa so ostale na približno enaki ravni.

Gospodarske in socialne okoliščine so lani pozitivno vplivale na povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah, tako novih kot rabljenih, privlačne pa so postale tudi finančne naložbe v nepremičnine. Ponudba novih stanovanjskih nepremičnin (tudi iz zalog propadlih gradbincev) se je že skoraj izčrpala, ker so tiste, ki so bile ponujene po ustrezni (zniževani) ceni, že našle kupca, dodatne ponudbe pa ni. Na sekundarnem trgu sta bila ponudba in povpraševanje dokaj izravnana, zato ni prišlo do censkega preobrata.

Za 1,6 milijona evrov kupoprodaj

Gurs je lani evidentiral okoli 28.000 transakcij z nepremičninami (vključno s tistimi na javnih dražbah) v skupni vrednosti 1,6 milijona evrov. To je po številu za 2, po vrednosti pa za 4 odstotke več kot leta 2014. Po vrednosti so bili v tem dve tretjini stanovanjskih nepremičnin (44 odstotkov stanovanj, 23 odstotkov hiš), 17 odstotkov poslovnih nepremičnin (pisarn, industrijskih nepremičnin, lokalov), 12 odstotkov zemljišč (od tega dve tretjini zemljišč za gradnjo) itn.

Med stanovanjskimi nepremičninami so v poslih prednjačila stanovanja v večstanovanjskih stavbah. Skupno je bila lani prodaja te vrste nepremičnin glede na najšibkejše leto 2009 večja kar za tri četrtine. Nasprotno pa je bilo transakcij z zemljišči za gradnjo rekordno malo. To, pravijo analitiki Gursa, je bila logična posledica prilagajanja ponudbe zaostrenim tržnim razmeram; investicije v večje stanovanjske in poslovne projekte za prodajo na trgu so se po letu 2008 namreč praktično ustavile. Poslovne nepremičnine so menjale lastnike nekoliko pogosteje kot v bližnji preteklosti, a je bil promet z njimi še vedno skromen.

Ključen je trg stanovanj

Daleč najbolj razvit segment trga nepremičnin v Sloveniji je trg stanovanj. Polovica vseh poslov s stanovanji se sklene v petih največjih slovenskih mestih. Tudi lani je bilo največ stanovanj prodanih v Ljubljani, sledilo je območje Obale brez Kopra. Oživel je tudi trg v Mariboru in Celju.

Po letu 2007 je prvo dno nepremičninska kriza dosegla letu 2009. Nato je trg občutno oživel, potem pa je tri leta zmerno upadal in v letu 2013 dosegel drugo dno. Leta 2014 je obseg poslov odskočil navzgor za 35 odstotkov, lani pa se je število evidentiranih prodaj stanovanj povečalo za 11 odstotkov, a je še vedno za 15 odstotkov nižje kot na vrhuncu, v letu 2007.

Povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je lani padla rekordno nizko: na 1440 evrov za kvadratni meter ali 21 odstotkov manj kot leta 2008, ko je bila najvišja. Najbolj so upadle cene tam, kjer so bile pred krizo najvišje. V nekaterih analitičnih območjih (Ljubljana, Celje, Kranj, Koper) je bil censki minimum zabeležen v letu 2014, lani so se stanovanja v povprečju že spet za malenkost podražila. »Nedvomno lahko ugotovimo, da se je trend padanja cen stanovanj v večjih urbanih središčih ustavil. Ne moremo pa še reči, da se obrača, saj so zvišanja povprečnih cen minimalna,« pravijo avtorji poročila.

Povprečna cena prodanih novih stanovanj (zgrajenih v povprečju leta 2012) je bila okoli 2200 evrov za kvadratni meter. Na dražbah so bila stanovanja v povprečju 30 odstotkov cenejša od prodanih na trgu.

Hiše se cenijo

Tudi prodaja stanovanjskih hiš je drugo dno krize dosegla leta 2013. Nato se je v letu 2014 povečala za petino, lani pa je za 3 odstotke nazadovala. Od predkriznega leta 2007 je bila manjša za četrtino.

Najdraže so se prodajale hiše na Obali, v povprečju po več kot 200 tisočakov. Sledili so osrednja Slovenija, Gorenjska in Kras, na repu pa je bilo še vedno Pomurje, kjer si lahko kupil hišo za 50 tisočakov. In še slovensko povprečje: 108.000 evrov za 150 kvadratnih metrov na 900 kvadratih zemljišča, povprečna starost pa 44 let. To je tri odstotke več kot leta 2014. Po oceni Gursa so bile v Ljubljani hiše lani za 45 odstotkov cenejše od primerljivih leta 2008, v Mariboru pa za 40 odstotkov.

S trgom stanovanjskih nepremičnin je tesno povezan tudi trg garaž. Posebej močno je bilo lani povpraševanje po garažah in parkirnih prostorih v Ljubljani in drugih večjih mestih, in sicer ob starejših večstanovanjskih stavbah. Večina tovrstnih nepremičnin se sicer proda skupaj s stanovanji, trg garaž je omembe vreden le v Ljubljani in Mariboru. Lani je Gurs v Ljubljani evidentiral povprečno ceno garaže 9750 evrov (za 14 kvadratnih metrov 35 let stare garaže), v Mariboru pa 5500 evrov (za 15 kvadratnih metrov 22 let stare garaže).