Lani za ozempic in podobna zdravila za 19 milijonov evrov zelenih receptov

Zdravil za zdravljenje tipa sladkorne bolezni tipa 2, ki so učinkovita in predvsem zaželena v boju proti čezmerni teži, je vse več tudi pri nas, so potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Samo lani so zdravniki za ozempic in druga zdravila z učinkovino semaglutid izdali za 19 milijonov evrov zelenih in in še za 2,8 milijona belih receptov.

Ali so tudi ustrezno predpisani, preverja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V zadnjem letih se je število kršitev zmanjšalo, največ jih je pričakovano zaradi neupoštevanja omejitev predpisovanja.

Izmed zdravil iz skupine agonistov receptorja GLP-1 (GLP-1RA), katerih značilnost je, da oponašajo naravni črevesni hormon, ki spodbuja izločanje inzulina, zmanjšuje apetit in upočasni praznjenje želodca, je v javnosti najbolj prepoznaven omenjeni semaglutid (koda A10BJ06). V Sloveniji je na voljo kot ozempic, wegovy ali rybelsus.

Z novimi zdravili nad debelost

Poleg tega je na voljo liraglutid (A10BJ02) – glavni zdravili iz te skupine ta victoza in saxenda – ter dulaglutid (A10BJ05) oziroma zdravilo trulicity. Vsa ta zdravila je mogoče dobiti le na recept, tista, ki so uvrščena na listo ZZZS, so v celoti krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Novost: mounjaro

Na začetku leta je na slovenski trg prišlo tudi zdravilo z učinkovino tirzepatid. »Gre za mounjaro, ki je za zdaj edino z odobreno indikacijo za obvladovanje teže, in sicer za ljudi z indeksom telesne mase nad 30 ali nad 27 s pridruženimi boleznimi,« so poudarili na NIJZ. To zdravilo lahko zdravniki predpišejo le na beli recept, kar pomeni, da ga morajo uporabniki sami plačati.­ Odmerek 12,5 mg stane 380 evrov.­

Samo v letu 2025 je bilo za zdravila iz skupine semaglutid izdanih 113.850 zelenih receptov in 25.130 belih. Prvih je bilo je bilo za skoraj 18 odstotkov več kot leto prej (okoli) 97.000, drugih pa za kar 65 odstotkov več (dobrih 15.000). Leta 2022 je bilo zelenih 60.000, belih pa nekaj več kot 2600, leta 2019, ko je ozempic prišel na naš trg, so obstajali tako rekoč samo zeleni recepti, teh je bilo okoli 4300, belih so zdravniki izpisali le sedem.

Vrednost zdravil iz skupine semaglutid, predpisanih na zeleni recept, je lani znašala dobrih 19 milijonov evrov, leta 2019 okoli 350.000 evrov. Vsega skupaj je med omenjenima letoma vrednost predpisanih zdravil te vrste dosegla skoraj 58 milijonov. Na beli recept jih je bilo lani izdanih za 2,3 milijona evrov, skupaj od leta 2019 je ta vrednost znašala 4,9 milijona evrov.

K temu je treba seveda prišteti še druge vrste. Za zdravila iz skupine dulaglutid je bilo lani predpisanih zelenih receptov v vrednosti 4,9 milijona evrov, podobno kot v treh letih prej, belih receptov je tudi v tem primeru precej manj. Za lani ni podatka, v prejšnjih letih je bila njihova vrednost različna – med 5000 in 40.000 evri. Liraglutid je zasedal velik delež pred pojavom semaglutida na slovenskem trgu, v zadnjih letih vrednost receptov s to učinkovino upada.

Čeprav zdravilo ozempic pogosto omenjajo kot priljubljeno bližnjico pri zniževanju telesne teže, na NIJZ poudarjajo, da je namenjeno zdravljenju odraslih z nezadostno urejeno sladkorno boleznijo tipa 2 – kot dodatek k dieti in ob telesni vadbi.

Saxenda se uporablja kot dodatno zdravljenje k dieti z zmanjšanim vnosom kalorij in povečani telesni dejavnosti za obvladovanje telesne mase pri odraslih bolnikih. Mounjaro pa je, kot so pojasnili, novo zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 in hkrati obvladovanje telesne mase. Njegova učinkovina tirzepatid deluje kot dvojni agonist – stimulira receptorje GLP-1 in GIP za močnejši učinek na metabolizem, apetit in uravnavanje sladkorja, medtem ko zdravila, kot sta ozempic in wegovy, stimulirajo le receptorje GLP-1, so še razložili.

Ključna sprememba življenjskega sloga

Pri tem so znova poudarili, da je glede na strokovna priporočila za zdravljenje debelosti ključna sprememba življenjskega sloga in celostni multidisciplinarni pristop. »Slednji je odvisen od diagnoze, stopnje debelosti in pridruženih kliničnih zapletov. Zdravljenje temelji na izhodiščih klinične prehrane in principih obravnave kroničnih bolezni. Vključuje spremembo prehranskih in gibalnih navad, pri čemer je pomemben tudi psihološki vidik ter šele nato zdravila ali kirurško zdravljenje,« so opozorili.

Kljub temu pa Svetovna zdravstvena organizacija pripravlja smernice za obvladovanje debelosti, ki bodo vključevale tudi priporočila za uporabo GLP-1RA in sorodnih zdravil.

NIJZ v zbirki o izdanih zdravilih na recept nima podatka o indikaciji za predpisana zdravila, prav tako ne o indeksu telesne mase pacienta na dan predpisa zdravila niti o spolu. Nadzor nad predpisovanjem pa izvaja ZZZS.

Zdravilo največkrat neustrezno predpisano

Na ZZZS so povedali, da nadzore predpisovanja teh zdravil izvajajo sistematično že nekaj let. »Pristopili smo sistematsko, najprej na terciarni ravni zdravstvenega varstva, nato na sekundarni ravni – bolnišnice in v specialističnih ambulantah – ter tudi na ravni osnovnega zdravstvenega varstva. Nadzori so na podlagi analiz ciljani tja, kjer je bilo zdravilo z veliko verjetnostjo predpisano v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja zunaj omejitev predpisovanja.« 

Kot so pojasnili, v nadzorih zavrnejo recepte v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki niso bili predpisani v skladu z omejitvijo. To so tudi najpogostejše kršitve, ki jih ugotavljajo. Preverjajo jih pri samem izvajalcu zdravstvenih storitev,  tako da pregledajo medicinsko dokumentacijo pacienta. V zadnjem letu se je število kršitev zmanjšalo.