Le nebo je meja zaslužkov evroposlancev

Omejitve: Slovenski parlamentarci v pridobitništvu omejeni, za evropske to ne velja. Potrebna je le prijava.

Objavljeno
24. maj 2019 06.00
Posodobljeno
24. maj 2019 08.41
Dodatno služi še tretjina poslancev EU, rekorder pa je italijanski poslanec s poldrugim milijonom evrov. Od Slovencev je dodatne prihodke prijavil le Franc Bogovič. FOTO: Primož Zrnec
Od slovenskih evroposlancev je ob plači dodatne prihodke prijavil le Franc Bogovič (SLS), medtem ko Romana Tomc (SDS) in Lojze Peterle (NSi) trdita, da vse svoje funkcije ob poslanski opravljata nepridobitno. Je pa iz dostopnih podatkov razvidno, da je Peterle tisti poslanec, ki je največkrat sprejel vabilo tako imenovane »tretje strani« na različna plačana potovanja oziroma dogodke. Ivo Vajgl je bil na stroške Friends of the Global Fund Europe tudi, na primer, na študijski poti po Etiopiji. Francu Bogoviču pa je Chinese People's Association for Frendship with Foreign Countries plačala šestdnevni obisk na Kitajskem.



image
”Delujem in trošim transparentno. Na eksotična potovanja, ki niso povezana z delom poslanke EU, ne hodim,” pravi Romana Tomc, SDS



Na pobudo predsednika državnega zbora Dejana Židana so se vodje poslanskih skupin včeraj dogovorili o sklicu posveta s pravnimi strokovnjaki, vsaka poslanska skupina bo predlagala po enega, na temo nezdružljivosti funkcij poslank in poslancev. Glede nezdružljivosti se namreč v primerih, ko zakon o poslancih napotuje na uporabo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pojavlja vprašanje razmerij med obema. Katera materialnopravna in procesnopravna ureditev ter kakšne pravne posledice torej veljajo za poslanke in poslance?

Državni zbor bi rad preprečil konflikt interesov in nezdružljivost funkcij. To vprašanje je namreč aktualno ob primeru poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvátha, ki zaseda tudi predsedniški stolček Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. To je po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) nezakonito. Kakšne pa so omejitve poslancev evropskega parlamenta?
 

V Sloveniji zelo omejujoči, v Bruslju ne


Medtem ko je slovenska zakonodaja za člane državnega zbora zelo omejujoča, saj jim prepoveduje hkratno opravljanje pridobitne dejavnosti, pa sta statut evropskega parlamenta in poslanski kodeks v zvezi s finančnimi interesi in navzkrižji interesov zelo liberalna in pridobitnih dejavnosti poslancev ne omejujeta. 

Seveda ne smejo delovati kot plačani lobisti oziroma se ne smejo poklicno ukvarjati z dejavnostjo lobiranja, ki je neposredno povezano s postopkom odločanja Unije. Lahko pa se ob svoji poslanski funkciji ukvarjajo tudi z redno plačano dejavnostjo, pa naj gre za zaposlitev ali samostojni poklic. Dovoljeno jim je tudi sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb ali izvajanje drugih zunanjih dejavnosti. Vse pa morajo prijaviti na posebnem obrazcu, na katerem napišejo tudi prihodke iz teh dejavnosti.

image
”Strogo se držim pravil in če mi plačajo potovanja oziroma udeležbo na dogodki, to prijavim. Moje dodatne dejavnosti ne vplivajo na delo evropskega poslanca, v okviru ene od njih doniram desetino plače za ljudi v stiski,” pravi Lojze Peterle, NSI


Med slovenskimi poslanci EU je največ – pet – dodatnih dejavnosti prijavil Lojze Peterle, a pravi, da jih opravlja nepridobitno in da ga ne ovirajo pri poslanskem delu. Enako trdi Romana Tomc, ki je predsednica dobrodelne Ustanove Ivana Cankarja za štipendiranje. Franc Bogovič je prijavil prihodke od opravljanja funkcije občinskega svetnika v Krškem, kjer dobi do 500 evrov na mesec. Vsi drugi niso prijavili ničesar.

Evroposlanci morajo prijaviti tudi udeležbo na dogodkih in potovanjih, če jih nanje povabijo tretje osebe. Največ – 26 – jih je prijavil Lojze Peterle, po številu prijav pa mu sledita Ivo Vajgl in Franc Bogovič. Drugi poslanci iz Slovenije udeležbe na dogodkih tretjih oseb niso prijavili.

Dodatno dela le osem poslancev državnega zbora
Poslanci državnega zbora ne smejo opravljati pridobitne dejavnosti, jim pa zakonodaja zaenkrat še dopušča izjeme, če gre za zahtevnejša strokovna, znanstvena, pedagoška ali raziskovalna dela. Poslanci v tem primeru torej lahko opravljajo dodatno dejavnost, a največ v obsegu petine polnega delovnega časa potrebnega oziroma določenega za redno opravljanje nalog poslanca. Tako jim je omogočena poklicna kontinuiteta in s tem nadaljevanje poklica po prenehanju poslanske funkcije. V tem sklicu je za to možnost zaprosilo devet poslancev, kar je 20 manj kot v sklicu pred tem. Največ jih poleg poslanske funkcije še predava oziroma poučuje. Ali oziroma kako je petinsko delo poslancev dodatno plačano, je odvisno od pogodbe, a zaradi dela pri drugem delodajalcu poslanci nimajo nižje poslanske plače. Njihova osnovna bruto plača je 3.661 evrov. Dodatno pa delajo Violeta Tomić, Milan Brglez, Felice Žiža, Maša Kociper, Franc Trček, Jurij Lep, Adreja Zibret in Andrej Rajh, medtem ko se je Jelka Godec tej možnosti pred meseci odpovedala.


Pogledali smo še nekaj drugih. Predsednik parlamenta EU Antonio Tajani po dostopnih podatkih nima dodatnih prihodkov iz pridobitne dejavnosti, Vajglov sosed v poslanski klopi Nemec Elmar Brok, nekdanji predsednik odbora za zunanje zadeve, kot svetovalec podjetja na mesec dodatno zasluži do deset tisoč evrov. Rekorder pa je Renato Soru, direktor Tiscalija, ki je po podatkih Transparency International dodatno zaslužil poldrugi milijon. Statistika kaže, da vsak tretji evropski poslanec opravlja še druga plačana dela.

image
Franc Bogovič (SLS) poleg plače poslanca EU prejema denar še kot občinski svetnik. Na mesec do 500 evrov, je pa edini od osmih slovenskih EU poslancev, ki je prijavil dodatne prihodke.


Statistika kaže, da vsak tretji EU poslanec opravlja še druga plačana dela.
Lojze Peterle je prijavil 26 potovanj, na katera je bil povabljen.
Franc Bogovič je tudi občinski svetnik v Krškem, kjer dobi do 500 evrov na mesec.