Le še od Počivavškove koordinacije je odvisno, kdaj se bodo plače zvišale
Kot kaže, bo vladi uspelo preprečiti množične decembrske stavke v šolstvu in zdravstvu. Čakajo jo še pogajanja s policisti, medtem pa vre v zasebnem sektorju.
Odpri galerijo
Branimir Štrukelj se je z vladnimi predstavniki dogovoril za višje učiteljske plače, a bo podporo zanj preveril še med članstvom. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Danes je vlada s tremi sindikati, ki zastopajo zaposlene v vzgoji in izobraževanju ter v zdravstvu in socialnem varstvu, parafirala stavkovni sporazum.
A bo z računanjem na višje plače in dodatke treba še malo počakati – če svojega podpisa pod krovno kolektivno pogodbo, v katero bi dogovorjeno zapisali, ne bo prispevalo dovolj sindikatov, ta ne more veljati. Zato je za zdaj napovedana splošna stavka za peti in šesti december le preložena, ne pa še odpovedana, opozarjajo šolniki.
Nismo popolnoma zadovoljni s sporazumom, a smo ga sprejeli, ker vendarle precej izboljšuje položaj zaposlenih, dan po sklenitvi dogovora komentirajo predstavniki sindikata delavcev v zdravstveni negi in sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Z doseženim so se strinjali tudi delegati na kongresu sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Za njihovo področje bo, po besedah glavnega tajnika Branimirja Štruklja, ki so mu včeraj potrdili še en mandat na čelu organizacije, sporazum prinesel 116 milijonov evrov na leto, o parafiranem dogovoru pa bodo izpeljali tudi posamično glasovanje celotnega članstva.
»Zelo močno upamo, da nas bo članstvo podprlo. S izpogajanim sem zadovoljen,« je Štrukelj komentiral danes pred parafiranjem sporazuma.
Kot je napovedal, so s prvim septembrom dosegli uvedbo novega delovnega mesta razrednik, ki bo imel plačni razred več kot preostali učitelji. Vsem v vzgoji, izobraževanju in kulturi se bo podaljšal karierni razpon – svetovalci in svetniki bodo prejeli dodatni plačni razred –, na raziskovalnem področju pa bodo odpravili anomalije na štirih delovnih mestih asistentov z univerzitetno izobrazbo.
Vsi prejemniki minimalne plače bodo decembra dobili poračun regresa, in sicer 208 evrov bruto, sklenili so še, da se bodo po zaključku dogovarjanj lotili prenove napredovanj v strokovne nazive.
Možnost blokade podpisa sindikatov, ki jih vodi Jakob Počivavšek, je po Štrukljevih besedah nična, saj da 17 sindikatov ne more blokirati podpisa večine javnega sektorja, ker obstaja še drugi kvorum.
Kot pojasnjuje prvi mož Sviza, ima samo njegov sindikat toliko članov, okrog 38.000, da je kvorum že zdaj dosežen.
Po neuradnih informacijah je dogovor, pri katerem se zvišanja nanašajo na ves javni sektor, skupaj vreden približno 306 milijonov evrov, kar je ravno toliko, kot je bila pripravljena odšteti Cerarjeva vlada marca, le da so dvigi nekoliko drugače razporejeni.
Uvajata se jubilejna nagrada za 40 let dela in odpravnina ob upokojitvi v višini treh plač (doslej sta bili dve).
Glede še veljavnih varčevalnih ukrepov so se dogovorili za trajen zamik izplačila napredovanj z aprila na december ter da ostane delovna uspešnost zamrznjena do julija 2020.
Minister za javno upravo se je po parafi sestal s predstavniki 42 reprezentativnih sindikatov, da bi se pogovoril o novem plačnem dogovoru in drugih prejemkih v javnem sektorju. Vladni pogajalci se poleg Počivavška sicer niso uskladiti niti s predstavniki dveh policijskih sindikatov, ki stavkajo od prvega oktobra.
Je pa Počivavškova konfederacija sindikatov Pergam danes napovedala, da bo skupaj z zvezo svobodnih sindikatov 5. decembra organizirala protestni shod Skupaj za višje plače!
Zaradi predloga zakona o minimalni plači, na katerega so delodajalske organizacije po oceni sindikatov reagirale onkraj zdravega razuma in njihovega napovedanega odstopa od kolektivnih pogodb, so sindikati, ki zastopajo zaposlene v zasebnem sektorju, sklenili, da imajo dovolj.
»Opozarjamo, da smo delavci zasebnega sektorja med nedavno finančno in ekonomsko krizo nosili veliko breme. Delodajalci so pritiskali na zniževanje pravic iz delovnega razmerja, vsak dan smo trepetali, ali bomo ohranili zaposlitev, pristajali smo na nevzdržne delovne razmere, se soočali s stečaji in drugimi stiskami ter se na koncu pogosto brez služb znašli na zavodu za zaposlovanje,« so zapisali.
A bo z računanjem na višje plače in dodatke treba še malo počakati – če svojega podpisa pod krovno kolektivno pogodbo, v katero bi dogovorjeno zapisali, ne bo prispevalo dovolj sindikatov, ta ne more veljati. Zato je za zdaj napovedana splošna stavka za peti in šesti december le preložena, ne pa še odpovedana, opozarjajo šolniki.
Po parafi še glasovanje članstva
Zvonko Vukadinovič, predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva. FOTO: Blaž Samec/Delo
Z doseženim so se strinjali tudi delegati na kongresu sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Za njihovo področje bo, po besedah glavnega tajnika Branimirja Štruklja, ki so mu včeraj potrdili še en mandat na čelu organizacije, sporazum prinesel 116 milijonov evrov na leto, o parafiranem dogovoru pa bodo izpeljali tudi posamično glasovanje celotnega članstva.
Možnost blokade nična
»Zelo močno upamo, da nas bo članstvo podprlo. S izpogajanim sem zadovoljen,« je Štrukelj komentiral danes pred parafiranjem sporazuma.
Kot je napovedal, so s prvim septembrom dosegli uvedbo novega delovnega mesta razrednik, ki bo imel plačni razred več kot preostali učitelji. Vsem v vzgoji, izobraževanju in kulturi se bo podaljšal karierni razpon – svetovalci in svetniki bodo prejeli dodatni plačni razred –, na raziskovalnem področju pa bodo odpravili anomalije na štirih delovnih mestih asistentov z univerzitetno izobrazbo.
Vsi prejemniki minimalne plače bodo decembra dobili poračun regresa, in sicer 208 evrov bruto, sklenili so še, da se bodo po zaključku dogovarjanj lotili prenove napredovanj v strokovne nazive.
Možnost blokade podpisa sindikatov, ki jih vodi Jakob Počivavšek, je po Štrukljevih besedah nična, saj da 17 sindikatov ne more blokirati podpisa večine javnega sektorja, ker obstaja še drugi kvorum.
Brez kvoruma ni dogovora
Če ne bo dovolj podpisnikov krovne kolektivne pogodbe za javni sektor, ne bo dogovorjenih dvigov plač in dodatkov. Podpisati jo mora 22 od 42 sindikatov. Če se to ne bo zgodilo, bi zadoščalo tudi, da jo podpišejo sindikati, ki zastopajo 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti.
Če ne bo dovolj podpisnikov krovne kolektivne pogodbe za javni sektor, ne bo dogovorjenih dvigov plač in dodatkov. Podpisati jo mora 22 od 42 sindikatov. Če se to ne bo zgodilo, bi zadoščalo tudi, da jo podpišejo sindikati, ki zastopajo 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti.
Kot pojasnjuje prvi mož Sviza, ima samo njegov sindikat toliko članov, okrog 38.000, da je kvorum že zdaj dosežen.
Pasovni dvigi in višji dodatki
Po neuradnih informacijah je dogovor, pri katerem se zvišanja nanašajo na ves javni sektor, skupaj vreden približno 306 milijonov evrov, kar je ravno toliko, kot je bila pripravljena odšteti Cerarjeva vlada marca, le da so dvigi nekoliko drugače razporejeni.
Predvideni dvigi plač
- zaposleni do 26. plačnega razreda bodo deležni štiriodstotnega zvišanja (plačni razred),
- uslužbenci nad 26. plačnim razredom bodo pridobili dva razreda (osem odstotkov),
- tisti, ki delajo na mestih, za katera se zahteva doktorat, magisterij ali specializacija, bodo za tri razrede na boljšem (12 odstotkov)
- dodatni razred dobijo razredniki ter medicinske sestre na intenzivni terapiji III, diplomirane babice in diplomirane medicinske sestre v porodnem bloku
- nočno delo (s 30 na 40 odstotkov urne postavke osnovne plače)
- nedeljsko delo (s 75 na 90 odstotkov)
- praznično delo (z 90 na 120 odstotkov)
- deljen delovni čas (s 13 na 15 odstotkov)
Uvajata se jubilejna nagrada za 40 let dela in odpravnina ob upokojitvi v višini treh plač (doslej sta bili dve).
...
Minister za javno upravo se je po parafi sestal s predstavniki 42 reprezentativnih sindikatov, da bi se pogovoril o novem plačnem dogovoru in drugih prejemkih v javnem sektorju. Vladni pogajalci se poleg Počivavška sicer niso uskladiti niti s predstavniki dveh policijskih sindikatov, ki stavkajo od prvega oktobra.
Je pa Počivavškova konfederacija sindikatov Pergam danes napovedala, da bo skupaj z zvezo svobodnih sindikatov 5. decembra organizirala protestni shod Skupaj za višje plače!
Protest pred delodajalci
Sindikati zasebnega sektorja neuspešno opozarjajo na slabitev pogajanj za kolektivne pogodbe dejavnosti in na nujnost dogovora o novem plačnem modelu, razlaga Lidija Jerkič, prva dama ZSSS. FOTO: Blaž Samec/Delo
»Opozarjamo, da smo delavci zasebnega sektorja med nedavno finančno in ekonomsko krizo nosili veliko breme. Delodajalci so pritiskali na zniževanje pravic iz delovnega razmerja, vsak dan smo trepetali, ali bomo ohranili zaposlitev, pristajali smo na nevzdržne delovne razmere, se soočali s stečaji in drugimi stiskami ter se na koncu pogosto brez služb znašli na zavodu za zaposlovanje,« so zapisali.
