Legionela v psihiatrični kliniki
Bakterijo so odkrili na enoti za geriopsihiatrijo.
Odpri galerijo
Legionelo so odkrili na geriatričnem oddelku psihiatrične bolnišnice v Ljubljani. FOTO: Marko Feist
Ljubljana – Na ljubljanski psihiatrični kliniki so odkrili legionelo, in sicer na oddelku za gerontopsihiatrijo. Zamenjati bo treba cevi, so pojasnili na novinarski konferenci. Stavba je stara 14 let, v zadnjem času so izvajali redne dezinfekcije, zato so cevi rjavele in razpadale. V zadnjem letu so sicer zaznali sedem obolelih z legionelo, trenutno pa jih na kliniki ni. Letno sicer zdravijo okoli 1000 bolnikov. Dva izmed bolnikov sta dobila pljučnico. Eden izmed bolnikov je umrl, vendar gre za bolnika z več pridruženimi boleznimi, zato ni jasno, koliko je prispevala prisotnost legionele.
Starejši so še posebej občutljivi, je poudaril generalni direktor klinike Bojan Zalar. »Oddelek smo zaprli, ker se stanje kljub kemičnim in toplotnim šokom ni popravilo,« je poudaril. Zaprtje enote ne pomeni, da bolnikov ne bodo sprejemali. Bolnike, nameščene na gerontopsihiatriji, so premestili, oddelke so tudi združevali. Za zaprtje bi se odločiti tudi, če eden izmed bolnikov ne bi umrl, je poudaril Zalar.
Sanacijo vodovoda so začeli pred mesecem, sodeluje tudi ekipa, ki je sanirala vodovod na onkološkem inštitutu. Zamenjati bo treba vse cevi, to bodo naredili na lastne stroške. Po Zalarjevih besedah pričakujejo, da bo prenova končana do maja. V zgradbo so sicer na podlagi javnega razpisa vgradili svinčene cevi s kovinskimi deli in plastične cevi. Legionela se v plastičnih ceveh ne razvija, a so bile svinčene cenejše, zato je bila bolnišnica obvezana vgraditi te. Zalar je še opozoril, da naj bi bile v poslopje vgrajene slovaške cevi, ki niso primerne za dezinfekcijo. Po njegovih besedah obstaja možnost, da je isto podjetje vgradilo tudi cevi na onkološkem inštitut, kjer so večkrat zaznali legionelo.
V preteklosti so bakterijo med drugimi že našli v ceveh ljubljanskega kliničnega centra in tudi na onkološkem inštitutu. V novi stavbi onkološkega inštituta so tako morali zamenjati vse cevi, dela so končali 2016. Legionela je bila sicer v vodovodu prisotna še pred vselitvijo bolnikov. V obeh bolnišnicah je vodovod gradilo podjetje SCT.
Legioneloza je infekcija, ki jo povzroča bakterija Legionella pneumophilia. Lahko se pokaže v obliki legionarske bolezni, ki je povezana s pljučnico, ali v blažji obliki – kot pontiaška mrzlica. Odkar so jo po izbruhu hude pljučnice v nekem kongresnem centru v Philadelphii leta 1977 identificirali v ZDA, jo povezujejo s slabo vzdrževanimi vodovodnimi in klimatskimi sistemi.
Bakterije so v majhnem številu prisotne v vodah, naglo pa se začnejo razmnoževati v umetnih sistemih, v katerih voda stoji dalj časa pri temperaturi od 20 do 60 stopinj Celzija. Uničiti jo je mogoče s hiperkloriranjem, spiranjem z vročo vodo, segreto nad 60 stopinj Celzija, in z drenažo grelnikov vode.
Ljudje se ponavadi okužijo z vdihavanjem vodnih delcev, denimo pri tuširanju. Infekcija se sicer ne prenaša s človeka na človeka.
Legionarsko bolezen je precej težko diagnosticirati, ker ima podobne simptome kot druge oblike pljučnice, pokažejo pa se od dva do 14 dni po okužbi. Pri bolniku najprej nastanejo visoka telesna temperatura, mrzlica in kašelj, včasih tožijo še zaradi bolečin v mišicah in glavobola. Zdravijo jo z antibiotiki. Po podatkih ameriškega centra za nadzor bolezni je okužba smrtna za od pet do 30 odstotkov bolnikov, nevarnejša je za tiste, ki imajo že oslabljen imunski sitem. Pri pontiaški mrzlici simptomi (vročina, glavobol, bolečine v mišicah) pogosto izzvenijo sami od sebe v petih dneh.
Starejši so še posebej občutljivi, je poudaril generalni direktor klinike Bojan Zalar. »Oddelek smo zaprli, ker se stanje kljub kemičnim in toplotnim šokom ni popravilo,« je poudaril. Zaprtje enote ne pomeni, da bolnikov ne bodo sprejemali. Bolnike, nameščene na gerontopsihiatriji, so premestili, oddelke so tudi združevali. Za zaprtje bi se odločiti tudi, če eden izmed bolnikov ne bi umrl, je poudaril Zalar.
Sanacijo vodovoda so začeli pred mesecem, sodeluje tudi ekipa, ki je sanirala vodovod na onkološkem inštitutu. Zamenjati bo treba vse cevi, to bodo naredili na lastne stroške. Po Zalarjevih besedah pričakujejo, da bo prenova končana do maja. V zgradbo so sicer na podlagi javnega razpisa vgradili svinčene cevi s kovinskimi deli in plastične cevi. Legionela se v plastičnih ceveh ne razvija, a so bile svinčene cenejše, zato je bila bolnišnica obvezana vgraditi te. Zalar je še opozoril, da naj bi bile v poslopje vgrajene slovaške cevi, ki niso primerne za dezinfekcijo. Po njegovih besedah obstaja možnost, da je isto podjetje vgradilo tudi cevi na onkološkem inštitut, kjer so večkrat zaznali legionelo.
V preteklosti so bakterijo med drugimi že našli v ceveh ljubljanskega kliničnega centra in tudi na onkološkem inštitutu. V novi stavbi onkološkega inštituta so tako morali zamenjati vse cevi, dela so končali 2016. Legionela je bila sicer v vodovodu prisotna še pred vselitvijo bolnikov. V obeh bolnišnicah je vodovod gradilo podjetje SCT.
Legioneloza je infekcija, ki jo povzroča bakterija Legionella pneumophilia. Lahko se pokaže v obliki legionarske bolezni, ki je povezana s pljučnico, ali v blažji obliki – kot pontiaška mrzlica. Odkar so jo po izbruhu hude pljučnice v nekem kongresnem centru v Philadelphii leta 1977 identificirali v ZDA, jo povezujejo s slabo vzdrževanimi vodovodnimi in klimatskimi sistemi.
Bakterije so v majhnem številu prisotne v vodah, naglo pa se začnejo razmnoževati v umetnih sistemih, v katerih voda stoji dalj časa pri temperaturi od 20 do 60 stopinj Celzija. Uničiti jo je mogoče s hiperkloriranjem, spiranjem z vročo vodo, segreto nad 60 stopinj Celzija, in z drenažo grelnikov vode.
Ljudje se ponavadi okužijo z vdihavanjem vodnih delcev, denimo pri tuširanju. Infekcija se sicer ne prenaša s človeka na človeka.
Legionarsko bolezen je precej težko diagnosticirati, ker ima podobne simptome kot druge oblike pljučnice, pokažejo pa se od dva do 14 dni po okužbi. Pri bolniku najprej nastanejo visoka telesna temperatura, mrzlica in kašelj, včasih tožijo še zaradi bolečin v mišicah in glavobola. Zdravijo jo z antibiotiki. Po podatkih ameriškega centra za nadzor bolezni je okužba smrtna za od pet do 30 odstotkov bolnikov, nevarnejša je za tiste, ki imajo že oslabljen imunski sitem. Pri pontiaški mrzlici simptomi (vročina, glavobol, bolečine v mišicah) pogosto izzvenijo sami od sebe v petih dneh.
