»Lepo plačano nočno delo je bilo v 86 odstotkih spanje«

Trboveljskih poklicnih gasilcev ni več: SDS županji Jasni Gabrič očita, da je Gasilski zavod ukinila po hitrem postopku, direktor GZT Matjaž Lapi pa podrejene obtožuje plačanega »nočnega počitka«.

Objavljeno
26. april 2019 11.00
Posodobljeno
26. april 2019 14.12
Matjaž Lapi, direktor GZT, za Delo: »O tem se sicer »javno ne sme govoriti«, vendar je njihov največji problem ta, da bo z novo organiziranostjo ukinjeno lepo plačano nočno »delo« (v 86 odstotkih spanje) in precejšnje zmanjšanje nadur ter ur v dobro, kar se bo seveda nekoliko poznalo pri izplačilu plač, ki pa bodo še vedno precej višje od minimalnih.« 
Trbovlje – Trboveljska županja Jasna Gabrič je s podporo svetnikov svoje liste in ob vzdržanih glasovih SD na sredini seji občinskega sveta »povozila« opozicijo in naredila prvi korak k ukinitvi Gasilskega zavoda Trbovlje (GZT): odlok o ustanovitvi javnega zavoda preneha veljati, sledijo postopki za likvidacijo, deset poklicnih gasilcev pa bo odslej tvorilo poklicno jedro znotraj Prostovoljnega gasilskega društva.

Čeprav ni prvič, da je Gabričeva tako pomembno zadevo, kot je ukinitev občinskega zavoda s trenutno dvanajstimi zaposlenimi, obravnavala kot »nepomembno dodatno točko« dnevnega reda, so v delu lokalne politike ogorčeni. Z izjavo za javnost se je oglasila trboveljska SDS in spomnila, da je način, ko »gradivo, ki ga dobijo na mizo na sami seji in ga nimajo časa predelati, morajo pa se o njem opredeliti«, očitno postal županjina navada. Enako usodo je doživelo gradivo o izstopu Trboveljčanov iz družbe za ravnanje z odpadki Ceroz.

Tokrat je razširitev dnevnega reda v imenu svetniške skupine Lista Jasne Gabrič za Trbovlje predlagal Tomaž Trotovšek. V obrazložitvi je navedel, da bosta ukinitev GZT in vzpostavitev prostovoljne gasilske enote s poklicnim jedrom doprinesla »k večjemu sodelovanju med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci, k večji varnosti na območju občine, k večji izkoriščenosti obstoječe infrastrukture …«

image
Ni prvič, da je trboveljska županja Jasna Gabrič tako pomembno zadevo, kot je ukinitev občinskega zavoda, obravnavala kot »nepomembno dodatno točko« dnevnega reda, pravijo v trboveljski SDS.


V razpravi, ki je trajala dve uri, so bili proti ukinitvi GZT svetniki iz SDS, Liste DNK Trbovelj, Levice in Desusa, svetniki SD pa so se strinjali s predlagano reorganizacijo, saj da je »praksa pokazala, da obstoječa organizacija gasilstva v Trbovljah ni ustrezna«; glasovanja so se sicer vzdržali. Opozicijski svetniki so opozarjali, da gre za preuranjeno županjino potezo, da Gabričeva nikoli prej ni opozarjala na preveč nadur, ki naj bi bile največji problem in povod za ukinitev zavoda. »Žal je v občini Trbovlje tudi tokrat glasovalni stroj naredil svoje, mi pa samo upamo, da se ne zgodijo hujše nesreče, ko se bodo 'krivci' za ukinitev Javnega zavoda Gasilski zavod Trbovlje zavedali svojih dejanj, a bo žal prepozno,« je v imenu stranke zapisal predsednik Borut Dolanc.


Direktor ni vedel za omejitev nadur?


In kako je mogoče, da je lani vsak poklicni gasilec v GZT dobil izplačanih 230 namesto zakonitih 180 nadur letno, kar je bil navsezadnje eden od povodov za županjino oceno, da preveč stanejo proračun? Kot je za Delo pojasnil direktor GZT Matjaž Lapi, je nadure gasilcem odobraval »do trenutka, ko sem bil letos s strani revizorke seznanjen oziroma opozorjen, da mora v zvezi z nadurami GZT upoštevati določila zakona o gasilstvu, ki omejuje nadure na 180 letno; zavod je imel zadnjih dvanajst let redne revizije poslovanja na tri leta, opravljali so jih različni revizorji, na morebitne nepravilnosti s tem v zvezi pa nisem bil opozorjen«. Lapi je, kot pravi, vedel tudi za skoraj 2000 ur v dobrem. Te so se kopičile več let, tako z udeležbo na rednih vajah, izobraževanjih, pri zagotavljanju popolnjevanja turnusov zaradi bolniških, dopustov … »Nihče ni bil nikdar prisiljen v opravljanje teh ur, nasprotno, pobudo so dali sami, čeprav so vedeli, da jih pri obstoječi organizaciji dela po 'ruskem turnusu' tako rekoč ni mogoče porabiti,« razlaga Lapi.


»Nočno delo je bilo v 86 odstotkih spanje«


image
Odhajajoči prvi človek GZT Matjaž Lapi meni, da je naloga direktorja »izvrševanje vizije delodajalca, sploh če je podkrepljena z vrsto močnih argumentov«. FOTO: gzbovec.si


Del ugotovitev revizije, na podlagi katere je Gabričeva poklicne gasilce – ne pa tudi direktorja – obtožila nedovoljene porabe javnih sredstev, se nanašajo neposredno na Matjaža Lapija. Popuste za tržne storitve naj bi zaračunaval v razponu od deset do 90 odstotkov in brez soglasja sveta GZT. Lapi se brani, da je imel soglasje za cenik storitev, ki temelji »na ceniku Gasilske zveze Slovenije, cenik materiala oziroma artiklov pa na ceniku dobaviteljev«. Lapi sicer priznava: »Popuste sem dajal za storitve javnim zavodom, saj smo večinoma financirani iz iste malhe, za prevoze vode strankam, ki nimajo urejenega vodovoda, raznim občinskim prostovoljnim društvom ter podjetjem, s katerimi imamo letne pogodbe o rednem poslovnem sodelovanju.« Na obtožbe, da je podrejene v bitki za obstoj zavoda »pustil na cedilu, ker mu je ponujena služba na občini«, odgovarja, da si je »vedno prizadeval, da delam v dobro občank in občanov, zaposlenih in ustanovitelja, verjetno sem bil zaradi tega tudi večkrat izbran za isto delovno mesto«. Lapi meni, da je naloga direktorja »izvrševanje vizije delodajalca, sploh če je podkrepljena z vrsto močnih argumentov«.


Lapi: Nisem jih pustil na cedilu


Situacija v občini, dodaja, je precej drugačna, kot je bila še pred desetletjem. »Reorganizacijo razumem v smislu izboljšanja varnosti v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami v občini, zakonitost dela v novoorganizirani gasilski enoti bo lažje dosegati, deset gasilcev bo znotraj PGD še vedno zaposlenih, v dopoldanski izmeni jih bo lahko, denimo, pet, v popoldanski štirje, torej bo pokritost s poklicnimi gasilci od 6. do 22. ure bistveno večja kot zdaj, ko sta dva ali trije. Ponoči, ko se statistično zgodi le 14 odstotkov posredovanj, je predvidena organizirana pripravljenost na domu.« Lapi zatrjuje, da bodo kljub temu gasilci na intervencije lahko izvozili v predpisanih petih minutah. Naj spomnimo, da je poklicnim to doslej uspelo v eni minuti.

Matjaž Lapi vztraja, da »svojih« ljudi ni pustil na cedilu, saj se bodo imeli možnost prijaviti za enak poklic, le da znotraj PGD, in dodaja: »O tem se sicer »javno ne sme govoriti«, vendar je njihov največji problem ta, da bo z novo organiziranostjo ukinjeno lepo plačano nočno »delo« (v 86 odstotkih spanje) in precejšnje zmanjšanje nadur ter ur v dobro, kar se bo seveda nekoliko poznalo pri izplačilu plač, ki pa bodo še vedno precej višje od minimalnih.« 

Trenutno je Lapi še zaposlen v GZT. Očitkov, da bi ga čakala služba na občini, ne komentira oziroma pravi, da jo bo začel iskati in da jo bo, kot upa, »glede na svoje kvalifikacije in marljivost« tudi našel.