Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Lepotni turizem: lažna varnost, zastareli podatki in manjkajoči nadzor

Po smrti Slovenke smo preverili, kako varni so estetski posegi, kaj razkrivajo statistike zapletov in kako zavajajoče je oglaševanje.
Povpraševanje po plastičnih operacijah iz leta v leto narašča, v tujino pa se ljudje ne odpravljajo le zaradi nižjih cen, temveč tudi zato, ker jih doma zaradi morebitnih tveganj včasih zavrnejo. FOTO: Amelie-Benoist/AFP
Povpraševanje po plastičnih operacijah iz leta v leto narašča, v tujino pa se ljudje ne odpravljajo le zaradi nižjih cen, temveč tudi zato, ker jih doma zaradi morebitnih tveganj včasih zavrnejo. FOTO: Amelie-Benoist/AFP

Smrt 44-letne Slovenke po liposukciji v Turčiji v teh dneh razgalja vprašanje, ki zadeva vse, ki razmišljajo o »popolnejšem« telesu: koliko v resnici vemo o tveganjih estetskih posegov, še posebej, ko jih opravimo v tujini. V zadnjih petih letih se je po svetu število lepotnih operacij povečalo za približno 40 odstotkov, a uradne statistike zapletov so pogosto pomanjkljive, podatkovne baze nepopolne, oglaševanje pa precej bolj bleščeče kot realnost. Članek razkriva, kako nevarna je liposukcija v primerjavi z drugimi posegi, kakšno je resnično tveganje smrtonosnih embolij ter redkih rakov, povezanih s prsnimi vsadki, in kako nekatere klinike, doma in v tujini, še vedno uporabljajo dvajset let stare, danes že ovržene trditve o varnosti. Ob tem odpira tudi neprijetno vprašanje - kaj se zgodi, ko kirurški skalpel postane turistični aranžma, odgovornost klinik pa se konča z zadnjim šivom in povratno vozovnico.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine