To leto na Brniku kar 1,9 milijona potnikov
Ljubljansko letališče nima ne zdomskega ne notranjega prometa, ki predstavlja petino vsega na Hrvaškem, Francoski Vinci s koncesijo na beograjskem letališču.
Odpri galerijo
Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so lani, po devetih letih, končno dosegli nov rekord: prepeljali so 1.683.071 potnikov. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Na letališčih v tej regiji so lani našteli rekordnih petindvajset milijonov potnikov, rast pa se je nadaljevala tudi v letošnjem prvem četrtletju.
Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so lani, po devetih letih, ob skoraj petinski letni rasti končno dosegli nov rekord: našteli so 1.683.071 potnikov. V letošnjih prvih treh mesecih je bilo na Brniku 329.212 potnikov, to je 14,2 odstotka več kot v istem obdobju lani. Dvajsetodstotna lanska letna ljubljanska rast je bila največja med okoliškimi letališči (Zagreb, Celovec, Benetke, Trst in Gradec).
Vsa letališča so se v zadnjih letih tudi posodobila. Slovenska letališča se od drugih razlikujejo po tem, da nimajo niti zdomskega niti notranjega letalskega prometa, ki ga ima za zdaj le Hrvaška, in to za okoli petino vsega prometa. Na Brniku je po oceni direktorja Fraporta Zmaga Skobirja realno pričakovati okoli 1,9 milijona potnikov leta 2018, in to zaradi zdravega poslovnega okolja, ki pa ni veliko. Po njegovi oceni bo Beograd ohranil vodilno vlogo na trgu. Poleg njega lahko na nekaj dolgih letov upa Zagreb, za vse druge in tudi Fraport Slovenija pa je realnost regionalni promet in povezave do pomembnih ciljev v Evropi.
Na drugi strani je bila v zadnjem desetletju prav v Ljubljani rast najmanjša, samo desetodstotna, drugod pa se je med večjimi letališči povečanje prometa gibalo med 55 odstotki v Zagrebu, 112 odstotki v Beogradu in 198 odstotki v Skopju. Prav letališči v srbski in makedonski prestolnici sta bili po Skytraxovi lestvici letališč v Vzhodni Evropi za leto 2018 še četrtič zapored edini umeščeni v elitno deseterico, v tem vrstnem redu: Budimpešta, Talin, Kijev, Bukarešta, Riga, Beograd, Tbilisi, Bratislava, Sofija in Skopje. Mednarodno letališko združenje ACI pa je na podlagi mnenj potnikov odločilo, da je zagrebško letališče tisto, ki je lani v Evropi doseglo največji napredek. S tega območja so ocenjevali še letališča v Priština, Skopju in Ohridu.
Posodabljanje
Z rastjo prometa na letališčih posodabljajo infrastrukturo – tako vzletno-pristajalne steze kot letališke terminale. Na začetku aprila so na zagrebškem letališču začeli dvomesečna vzdrževalna dela na vzletno-pristajalni stezi, zato je letališče v nočnem času zaprto. V Zagrebu so nov potniški terminal odprli pred dobrim letom, posledično sta se povečala tako promet kot število rednih in nizkocenskih prevoznikov. Poleg francoskih lastnikov ima na zagrebškem letališču lastniški delež tudi turški upravljavec letališč TAV, ki je koncesionar v Makedoniji. Za koncesijo si prizadeva tudi v Črni gori.
Turške naložbe
Vzdrževalna dela na letališki infrastrukturi potekajo tudi v Sarajevu, kjer je bil v teh dneh turški premier Binali Yıldırım, tema pogovorov pa so bila tudi razmišljanja o ponovni ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika. Air Bosna je delovala od leta 1994 do leta 2003, njena naslednica B & H Airlines, ki je bila v 49-odstotni lasti Turkish Airlines, je delovala med letoma 2005 in 2015, postopek njene likvidacije pa je bil končan pred kratkim. V tretjo reinkarnacijo prevoznika bi vlada menda vložila 2,7 milijona evrov, letel naj bi z najetim letalom, kot naravni zaveznik med velikimi prevozniki pa je spet Turkish Airlines, ki nekaj podobnega počne v Albaniji z ustanavljanjem novega nacionalnega prevoznika Air Albania. Ta naj bi po napovedih letela iz Tirane v Skopje, Prištino, Podgorico, Sarajevo in Zagreb ter tudi v Zahodno Evropo.
V Beogradu so se začele razmere spreminjati z vstopom arabskega Etihada v Jat, ki se je preimenoval v Air Serbia, še nadaljnjo krepitev pa pričakujejo v prihodnjih petindvajsetih letih. Air Serbia se s srbsko vlado pogovarja o uvedbi letov med Beogradom in Nišem, kar bi bil prvi notranji let. Hkrati pa je vlada napovedala, da bo začasno omejila rast prometa na manj kot 230 kilometrov od Beograda oddaljenih sekundarnih letališčih, dokler ne bo promet v prestolnici dosegel 12 milijonov potnikov na leto. Cilj je, da bo do leta 2024 na beograjskem letališču najmanj sedem milijonov potnikov na leto, do leta 2030 pa deset milijonov potnikov. V Nišu so že pred tem protestirali proti beograjski vladi, ki želi skrb nad Letališčem Konstantina Velikega prevzeti od lokalne uprave.
Tujci na letališčih
Medtem pa zasebna FlyBosnia čaka na regulativno odobritev za začetek letov iz Sarajeva najprej na Bližnji vzhod in potem po vsej Evropi. Edini letalski prevoznik v Bosni in Hercegovini, ki ima lokalno spričevalo letalskega prevoznika, je tovorni prevoznik Icar Air iz Tuzle. Tamkajšnje letališče pa uspešno privablja tuje prevoznike in je lani promet povečalo za 72 odstotkov. Večje je bilo povečanje prometa le v Nišu.
Upravljavec zagrebškega letališča s tridesetletno koncesijo je od leta 2013 večinsko v francoski lasti, 25-letno koncesijo na beograjskem letališču pa je pred dnevi dobila za 1,2 milijarde evrov francoska družba Vinci, ki se je pred tremi leti neuspešno potegovala tudi za upravljavca ljubljanskega letališča, kar je potem za petdeset let postal Fraport. Vinci je napovedal, da bo v posodobitev največjega letališča v regiji do leta 2023 vložil skoraj tri četrt milijarde evrov.
Pravi razcvet doživljajo v zadnjih nekaj letih prav vsa jadranska letališča. Gradnja novega terminala (po številu potnikov tretjem letališču v regiji) v Splitu poteka po načrtu, objekt pa naj bi bil odprt julija 2019. V Dubrovniku končujejo prvo fazo obnove letališke steze, z drugo fazo naj bi nadaljevali po letošnji poletni sezoni, po koncu del pa naj bi imelo letališče letno zmogljivost okoli štiri milijone potnikov.
Maribor pa ...
Letališče Edvarda Rusjana Maribor je med vsemi v nekdanji skupni državi lani po prometu potnikov končalo čisto na dnu. In to kljub obnovljeni infrastrukturi in visokoletečim napovedim. Nekaj za letos napovedanih čarterskih letov in leti v Antwerpen prek Münchna statistike ne bo občutno povečalo.
V Ljubljani je bil finančni in operativni načrt za gradnjo novega potniškega terminala pripravljen že pred petimi leti, načrte je prekrižala prodaja, Fraport pa je lani končno napovedal, da se bo lotil posodobitve. Direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir napoveduje, da je predvidena rešitev zasnovana modularno, da omogoča fazno gradnjo, ki se bo sproti prilagajala razvoju in potrebam prometa. Zdaj končujejo pripravljanje dokumentacije, sledila bo objava razpisa, jeseni pa naj bi začeli dela. Novi potniški terminal bo zaključen predvidoma pred glavno sezono leta 2020.
Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so lani, po devetih letih, ob skoraj petinski letni rasti končno dosegli nov rekord: našteli so 1.683.071 potnikov. V letošnjih prvih treh mesecih je bilo na Brniku 329.212 potnikov, to je 14,2 odstotka več kot v istem obdobju lani. Dvajsetodstotna lanska letna ljubljanska rast je bila največja med okoliškimi letališči (Zagreb, Celovec, Benetke, Trst in Gradec).
Vsa letališča so se v zadnjih letih tudi posodobila. Slovenska letališča se od drugih razlikujejo po tem, da nimajo niti zdomskega niti notranjega letalskega prometa, ki ga ima za zdaj le Hrvaška, in to za okoli petino vsega prometa. Na Brniku je po oceni direktorja Fraporta Zmaga Skobirja realno pričakovati okoli 1,9 milijona potnikov leta 2018, in to zaradi zdravega poslovnega okolja, ki pa ni veliko. Po njegovi oceni bo Beograd ohranil vodilno vlogo na trgu. Poleg njega lahko na nekaj dolgih letov upa Zagreb, za vse druge in tudi Fraport Slovenija pa je realnost regionalni promet in povezave do pomembnih ciljev v Evropi.
Na drugi strani je bila v zadnjem desetletju prav v Ljubljani rast najmanjša, samo desetodstotna, drugod pa se je med večjimi letališči povečanje prometa gibalo med 55 odstotki v Zagrebu, 112 odstotki v Beogradu in 198 odstotki v Skopju. Prav letališči v srbski in makedonski prestolnici sta bili po Skytraxovi lestvici letališč v Vzhodni Evropi za leto 2018 še četrtič zapored edini umeščeni v elitno deseterico, v tem vrstnem redu: Budimpešta, Talin, Kijev, Bukarešta, Riga, Beograd, Tbilisi, Bratislava, Sofija in Skopje. Mednarodno letališko združenje ACI pa je na podlagi mnenj potnikov odločilo, da je zagrebško letališče tisto, ki je lani v Evropi doseglo največji napredek. S tega območja so ocenjevali še letališča v Priština, Skopju in Ohridu.
Posodabljanje
Z rastjo prometa na letališčih posodabljajo infrastrukturo – tako vzletno-pristajalne steze kot letališke terminale. Na začetku aprila so na zagrebškem letališču začeli dvomesečna vzdrževalna dela na vzletno-pristajalni stezi, zato je letališče v nočnem času zaprto. V Zagrebu so nov potniški terminal odprli pred dobrim letom, posledično sta se povečala tako promet kot število rednih in nizkocenskih prevoznikov. Poleg francoskih lastnikov ima na zagrebškem letališču lastniški delež tudi turški upravljavec letališč TAV, ki je koncesionar v Makedoniji. Za koncesijo si prizadeva tudi v Črni gori.
Turške naložbe
Vzdrževalna dela na letališki infrastrukturi potekajo tudi v Sarajevu, kjer je bil v teh dneh turški premier Binali Yıldırım, tema pogovorov pa so bila tudi razmišljanja o ponovni ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika. Air Bosna je delovala od leta 1994 do leta 2003, njena naslednica B & H Airlines, ki je bila v 49-odstotni lasti Turkish Airlines, je delovala med letoma 2005 in 2015, postopek njene likvidacije pa je bil končan pred kratkim. V tretjo reinkarnacijo prevoznika bi vlada menda vložila 2,7 milijona evrov, letel naj bi z najetim letalom, kot naravni zaveznik med velikimi prevozniki pa je spet Turkish Airlines, ki nekaj podobnega počne v Albaniji z ustanavljanjem novega nacionalnega prevoznika Air Albania. Ta naj bi po napovedih letela iz Tirane v Skopje, Prištino, Podgorico, Sarajevo in Zagreb ter tudi v Zahodno Evropo.
Infografika Delo
V Beogradu so se začele razmere spreminjati z vstopom arabskega Etihada v Jat, ki se je preimenoval v Air Serbia, še nadaljnjo krepitev pa pričakujejo v prihodnjih petindvajsetih letih. Air Serbia se s srbsko vlado pogovarja o uvedbi letov med Beogradom in Nišem, kar bi bil prvi notranji let. Hkrati pa je vlada napovedala, da bo začasno omejila rast prometa na manj kot 230 kilometrov od Beograda oddaljenih sekundarnih letališčih, dokler ne bo promet v prestolnici dosegel 12 milijonov potnikov na leto. Cilj je, da bo do leta 2024 na beograjskem letališču najmanj sedem milijonov potnikov na leto, do leta 2030 pa deset milijonov potnikov. V Nišu so že pred tem protestirali proti beograjski vladi, ki želi skrb nad Letališčem Konstantina Velikega prevzeti od lokalne uprave.
Tujci na letališčih
Medtem pa zasebna FlyBosnia čaka na regulativno odobritev za začetek letov iz Sarajeva najprej na Bližnji vzhod in potem po vsej Evropi. Edini letalski prevoznik v Bosni in Hercegovini, ki ima lokalno spričevalo letalskega prevoznika, je tovorni prevoznik Icar Air iz Tuzle. Tamkajšnje letališče pa uspešno privablja tuje prevoznike in je lani promet povečalo za 72 odstotkov. Večje je bilo povečanje prometa le v Nišu.
Upravljavec zagrebškega letališča s tridesetletno koncesijo je od leta 2013 večinsko v francoski lasti, 25-letno koncesijo na beograjskem letališču pa je pred dnevi dobila za 1,2 milijarde evrov francoska družba Vinci, ki se je pred tremi leti neuspešno potegovala tudi za upravljavca ljubljanskega letališča, kar je potem za petdeset let postal Fraport. Vinci je napovedal, da bo v posodobitev največjega letališča v regiji do leta 2023 vložil skoraj tri četrt milijarde evrov.
Pravi razcvet doživljajo v zadnjih nekaj letih prav vsa jadranska letališča. Gradnja novega terminala (po številu potnikov tretjem letališču v regiji) v Splitu poteka po načrtu, objekt pa naj bi bil odprt julija 2019. V Dubrovniku končujejo prvo fazo obnove letališke steze, z drugo fazo naj bi nadaljevali po letošnji poletni sezoni, po koncu del pa naj bi imelo letališče letno zmogljivost okoli štiri milijone potnikov.
Maribor pa ...
Letališče Edvarda Rusjana Maribor je med vsemi v nekdanji skupni državi lani po prometu potnikov končalo čisto na dnu. In to kljub obnovljeni infrastrukturi in visokoletečim napovedim. Nekaj za letos napovedanih čarterskih letov in leti v Antwerpen prek Münchna statistike ne bo občutno povečalo.
V Ljubljani je bil finančni in operativni načrt za gradnjo novega potniškega terminala pripravljen že pred petimi leti, načrte je prekrižala prodaja, Fraport pa je lani končno napovedal, da se bo lotil posodobitve. Direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir napoveduje, da je predvidena rešitev zasnovana modularno, da omogoča fazno gradnjo, ki se bo sproti prilagajala razvoju in potrebam prometa. Zdaj končujejo pripravljanje dokumentacije, sledila bo objava razpisa, jeseni pa naj bi začeli dela. Novi potniški terminal bo zaključen predvidoma pred glavno sezono leta 2020.
