Letos obnovili tri barake v Bazi 20

Po letih pozabe začeli z obnovo kulturnega spomenika državnega pomena
Objavljeno
13. november 2018 21.00
Posodobljeno
13. november 2018 21.00
Zadnjih šest, sedem let je bila Baza 20 prepuščena propadanju, saj zanjo ni skrbel nihče.
Foto Simona Fajfar
Simona Fajfar
Simona Fajfar
Kočevski Rog – Z nekaj več kot 42.000 evri je podjetje Slovenski državni gozdovi letos začelo urejati Bazo 20. Obnovili so dve oziroma tri barake, tri pred zimo prekrili z zaščitno folijo, podrli nevarna drevesa in uredili dostopno pot. Ta spomenik državnega pomena, ki je izjemen v svetovnem merilu, je bil zadnja leta prepuščen propadanju.

image
Stražarnica je prva baraka v Bazi 20, ki so jo v podjetju Slovenski državni gozdovi po letih propadanja letos obnovili. Foto Simona Fajfar


Podjetje SiDG, ki ima med svojimi cilji tudi varovanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine, je od lanskega novembra dolžno skrbeti tudi za štiri kulturne spomenike: Bazo 20, Bunker 44 in bolnišnici Zgornji Hrastnik ter Jelendol. V sodelovanju z Dolenjskim muzejem, zavodom za gozdove in zavodom za varstvo kulturne dediščine so letos izpeljali nujna dela, s katerim so začeli urejati spomenik državnega pomena, ki je bil vrsto let praktično zapuščen.

image
Pred nadaljnim propadanjem pomaga plastična folija. Foto Simona Fajfar


Bazo 20, ki jo sestavlja 26 lesenih barak, šest, sedem let ni nihče urejal ali skrbel za lesene stavbe. »V 70 letih je bilo tu tudi 70.000 obiskovalcev letno,« pravi Jože Saje iz Dolenjskega muzeja, ki je tudi vodič po tem spomeniku državnega pomena. Zadnja leta si je to partizansko dediščino ogledalo okoli 2000 obiskovalcev letno. »Letos bo verjetno 4000 do 5000 obiskovalcev,« pravi Saje.

image
Uredili so tudi dostop. Foto Simona Fajfar


Baza 20 je pomemben del slovenske zgodovine, pravi Saje, saj »je edini na tako skrit način zgrajen in ohranjen sedež kakšnega odporniškega gibanja med 2. svetovno vojno v Evropi.« V Rogu, sredi gozda, v premišljeno izbrani vrtači, je bilo od aprila 1943 do konca decembra 1944 sedež slovenskega odporniškega gibanja: vodstvo Osvobodilne fronte, komunistične partije, Protifašističnega sveta narodne osvoboditve, komisija za agitacijo in propagando, uredniki časopisov, tehnično osebje in drugi. V dobrem letu in pol je v Bazi 20 živelo več kot 140 prebivalcev. Zaradi izjemnih varnostnih in konspirativnih ukrepov Baza 20 ni bila nikoli odkrita. »To je pomemben spomenik slovenski državnosti,« pravi Jože Saje.

image
Nekatera drevesa rastejo tik ob barakah. Foto Simona Fajfar


Toda ta spomenik državnega pomena je zadnjih nekaj let propadal. Lesene barake bi morali redno vzdrževati, saj v vlažnem in temnem gozdu les propada še hitreje kot sicer. Če bi letno obnovili pet do sedem barak, bi ta spomenik ohranjali, ker bi vsaka baraka prišla na vrsto na deset let.

image
Letos so podrli tudi nekaj nevarnih dreves. Foto Simona Fajfar


Zato je dejstvo, da je država z aneksom dodelila investicijsko vzdrževanje štirih kulturnih spomenikov SiDG, pomembno. Letos so obnovili najbolj dotrajani, barako št. 9, stražarnico, in barako št. 4, ki so jo uporabljali Agitpropovci. Zamenjali pa so tudi popolnoma razpadlo poljsko stranišče z novim. »Na pobudo zavoda za varstvo kulturne dediščine smo zaradi prihajajoče zime in povsem dotrajane strešne kritine na treh barakah namestili zaščitno folijo ter uredili varovalne ograje za starejše obiskovalce,« pravijo na SiDG. Pred dnevi so uredili tudi dostopno pot, tako da bodo lahko v Bazo 20 prišli tudi z gasilskim vozilom. Poseben podvig pa je bilo tudi odstranjevanje nevarnih dreves, ki so ogrožali objekte ali obiskovalce. Poleg 42.000 evrov so za obnovo Baze 20 porabili tudi več kot 800 ur strokovnega dela, ki pa še daleč ni končano.

image
V bazi 20 je živelo več kot 140 prebivalcev. Foto Simona Fajfar


SiDG namerava prihodnje leto nameniti okoli 60.000 evrov za nadaljnjo obnovo Baze 20 oziroma za obnove streh in zunanjega ovoja treh barak. Strokovnjaki so že začeli pripravljati popis stanja v vseh štirih spomenikih - Bazi 20, Bunkerju 44 in bolnišnici Zgornji Hrastnik ter Jelendol -, tako da bodo določili prednostne naloge, začeli pa so tudi z zemljiškoknjižno ureditvijo Baze 20. V času, ko se bo pripravljal konservatorski načrt za območje, pa se bodo SiDG, Dolenjski muzej in občina Dolenjske Toplice dogovorili za tekoče vzdrževanje vseh štirih kulturnih spomenikov državnega pomena.

image
V vlažnem gozdu les še hitreje propada. Foto Simona Fajfar


»Občina ima interes, da območje spet postane turistična zanimivost,« pravi Majda Gazvoda z občine Dolenjske Toplice, ki računa, da jim bo uspelo v Lukovem domu urediti vstopno točko za Bazo 20. Žal pa del te zgodbe ne bo tudi Mačkov dom, modernistična in dolgo zapuščena stavba, ki je na območju Baze 20 in je v lasti Term Krka.