Letos odkrili okrog 500 rakov

Ljubljana – Program Svit je edini nacionalni program presajanja oziroma zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka, ki je namenjen (tudi) moškim. Po programih Zora (rak materničnega vratu) in Dora (rak na prsih) ta program, ki bo na Slovenskem pomembno pripomogel k zmanjševanju raka na debelem črevesju in danki, poteka drugo leto. Letos so v programu pri več sto navidezno zdravih Slovenkah in Slovencih odkrili raka. Pri več kot 75 odstotkih je bila bolezen odkrita v zgodnji fazi, ko je še ozdravljiva, medtem ko so pred Svitom pri večini bolnikov bolezen odkrili šele v napredovali fazi, ko je zdravljenje težko, upanje na ozdravitev pa veliko manjše.

Vodja programa Svit Jožica Maučec Zakotnik je poudarila, da pri nas vsako leto za tem rakom zboli okrog 1400 ljudi, približno 700 pa jih zaradi te bolezni umre. Pred uvedbo Svita so to bolezen pri kar 86 odstotkih obolelih odkrili prepozno, ko je že prerasla steno črevesja in se razširila. Zdravljenje, ki sledi v takšnih primerih, je zahtevno in ne vedno uspešno, Svit pa že po kratkotrajnem delovanju dokazuje, da mnogim lahko prepreči nepotrebno trpljenje.

To potrjujejo tudi ambasadorji Svita. Marija Gričar, denimo, je javno spregovorila o nepričakovanem srečanju s to diagnozo, o upanju in moči, ki so ji ju vlili njeni najbližji, predvsem mož, o drugačni plati zdravstva, saj so v bolnišnici nemudoma ukrepali in jo takoj operirali, in o pomenu tovrstnega programa, ki ji je rešil življenje. Ko so jo po operaciji obiskovali prijatelji, je opažala, da so mnogi med njimi povabilo na preiskavo založili, nanj pozabili ali ga celo zavrgli. Zato se je odločila, da pove svojo zgodbo in tako pomaga tudi drugim. Zdravniki namreč sklepajo, da je med ženskami in moškimi, starimi od 50 do 69 let, trenutno še vedno nekaj sto takšnih, ki imajo bodisi raka debelega črevesja bodisi raka danke, pa za bolezen ne vedo.

S to zahrbtno boleznijo, ki dolgo ne pokaže nikakršnih znakov, povezana pa je s številnimi tabuji in predsodki, se je srečal tudi pevec Aleksander Mežek. Diagnoze, ki so mu jo postavili v Londonu, se ni ustrašil, čeprav so mu bolezen odkrili zelo pozno. »Poznam prav vse faze, ki spremljajo to bolezen. Toda nisem se vdal, čeprav mi takrat nihče ni mogel zagotoviti, da jo bom premagal. In prav zaradi svoje izkušnje, ki pusti globoke sledove v človeku, bi rad pripomogel k drugačnemu razmišljanju. Ljudi bi rad spodbudil k temu, da pravočasno poskrbijo za svoje zdravje.«

»Medicinska preventiva rešuje življenja. To govorim kot predsednik republike, kot ambasador programa Svit in kot moški, ki je pri 58 letih opravil že dve kolonoskopiji. In jih bom tudi v prihodnje, v skladu z nasveti zdravnikov, ki izvajajo preventivo,« je povedal Danilo Türk. Predsednik meni, da gre pri odločitvi za sodelovanje v programu resda za presojo posameznika, ki pa mora biti odgovorna: »Rak je problem vseh. Ker moški pogosteje zbolevajo za tem rakom, morajo storiti več.« V tem smislu je nujna večja odzivnost na vabila k sodelovanju, opozarja Türk, ki je trdno prepričan, da je »preventivna dejavnost v zdravstvu le navidezno draga«.

Leta 2009 je odzivnost na program Svit znašala povprečno le 37 odstotkov, v začetku leta 2010 se je povzela na 50 odstotkov, nato se je do konca leta zvišala na skoraj 60 odstotkov. Vendar to ni dovolj. Jože Režek je bil po prejetju vabila prepričan, da ne potrebuje testiranja, nato se je zanj vendarle odločil; izkazalo se je, da ima raka. Danes poskuša po svojih močeh pomagati »in prepričati tiste omahljivce, ki ne verjamejo, da je od pravočasnega posega odvisno človekovo življenje«.

Do konca septembra so v Svit, ki poteka pod okriljem republiškega inštituta za varovanje zdravja, povabili 249.155 Slovenk in Slovencev, starih od 50 do 69 let; 490 oziroma 0,2 odstotka jih v programu izrecno ni hotelo sodelovati. V tem času so v 24 pooblaščenih centrih izvedli 4992 kolonoskopij, pri katerih nemalokrat odkrijejo polipe, ki jih že med preiskavo odstranijo in tako preprečijo razvoj bolezni. Celoviti podatki za leto 2010 bodo znani januarja.