Levica proti vstopu v koalicijo, toda podprla bi projektno vlado

Svet Levice je odločil, da se ne bodo pridružili koaliciji strank LMŠ, SD, SMC, Sab in Desus. Obstaja pa možnost manjšinske vlade.

Objavljeno
31. julij 2018 15.11
Posodobljeno
31. julij 2018 23.11
Svet Levice je sprejel odločitev, da bi s Šarčevo vlado sodelovali zgolj projektno. FOTO: Jure Eržen/Delo
Barbara Hočevar, Katarina Bulatović
Barbara Hočevar, Katarina Bulatović
Ljubljana – Ali naj Levica nadaljuje pogovore za vstop v levosredinsko vlado pod okriljem Marjana Šarca ali ne, je bilo vprašanje, ko so ga danes postavili več kot 40 članskemu svetu stranke.

Ta je po več kot štirih urah razprave vstop v koalicijo zavrnil, so pa ocenili, da je kompromis, ki so ga njihovi pogajalci dosegli dovolj zadovoljiv za to, da bi petorčku ponudili projektno sodelovanje. V LMŠ bodo odločitev komentirali jutri, ko jih bo Levica z njo tudi uradno seznanila. Znano pa je, da manjšinski vladi Šarec ni naklonjen.

Čas je do 10. avgusta

Po neuspešnem prvem krogu iskanja mandatarja imajo stranke v drugem, 14-dnevnem krogu čas do 10. avgusta. Če bi predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev v drugem krogu vložili predlog za mandatarja, bi državni zbor o kandidatu za mandatarja glasoval najprej 13. avgusta in najkasneje 17. avgusta. Če niti takrat ne bo nikogar z dovolj podpore, bodo lahko poslanci v skladu z ustavo izglasovali še tretji krog, v katerem pa za potrditev mandatarja ne potrebujejo več absolutne večine glasov, temveč le navadno, torej večino navzočih.


image
Bo Marjanu Šarcu uspelo sestaviti koalicijo? FOTO: Jure Eržen


Po tem ko je peterica pod okriljem Marjana Šarca po dodatnih pogajanjih z Levico potrdila kompromisno koalicijsko pogodbo, je vodstvo Levice predlog predstavilo svetu stranke, ki je razpravljajo o tem, ali je vsebina, ki so jih vodstva šesterice uskaljevali predvsem v nedeljo in ponedeljek, dovolj dober približek temu, kar sami razumejo kot blaginja za vse, ne le za peščico.



V približno 40 strani dolgem dokumentu, ki ga morajo potrditi v organih strank vseh šestih potencialnih partneric, je, kot zagotavljajo vsi, cela vrsta kompromisov. Po besedah Luke Meseca so zadovoljni, da so pri nekaterih vprašanjih prišli blizu, pri določenih pa so ostali še precej narazen. Ob prioritet Levice tako denimo ni zaustavitve prodaje NLB, kar mora Slovenija storiti skladno z zavezami Evropski komisiji zaradi državne pomoči.

Peterica prav tako ni pokazala dosti posluha za zamisli Levice po dvigu davka na dobiček podjetij na 20 odstotkov, so se pa strinjali, da je spodnja meja davka na dobiček 5-odstotna, tudi za podjetja s subvencijami. Izpogajali pa so tudi postopen dvig odstotka, ki ga morajo delodajalci plačati za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.

Tudi z zahtevo po takojšnji odstranitvi žice na meji s Hrvaško ni uspeli prepričati ostalih partnerjev. Stališče, ki je prevladalo, je bilo, da bodo tehnične ovire na meji odstranili takoj, ko bi varnostne razmere to dopuščale.

Glede zahteve po dvigu minimalne plače so bili precej uspešni, v osnutku je zapisano, da se bo minimalna plača do 2020 dvigala po 4,5 odstotka na leto.

image
Peterica strank pod okriljem LMŠ naj bi v minulih dneh zbližala stališča z Levico, a naj ne bi sprejela nekaterih ključnih zahtev Levice. FOTO: Jure Eržen/Delo


Manj so jim ostali popustili pri zavzemanju za zmanjšanje izdatkov za obrambo. V pogodbi piše, da bo vlada zagotavljala financiranje podsistemov nacionalne varnosti, obrambne izdatke bi povečevali tako, da bo vzdržno za javne finance in njihova rast pa naj bi bila v skladu z mednarodnimi zavezami. Pri čemer naj bi se partnerji dogovorili, da naj bi se skušali z Natom izpogajati, da bi namesto dveh srednjih bojnih bataljonskih skupin, kar naj bi državo v desetih letih stalo kar 1,2 milijarde evrov, vzpostavili zmogljivosti za eno.

Vključene so jasne zaveze za ohranitev javnega zdravstva. Za krajšanje čakalnih vrst v zdravstvu bi najprej izčrpali vse možnosti v javni zdravstveni mreži, šele nato bi vključili tudi koncesionarje in zasebnike. Ukinili bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, uvedli pa zdravstveni cent na alkohol, tobak in sladke pijače.

Odmerna stopnja za pokojnino za 40 let delovne dobe naj bi se postopoma dvignila na 63 odstotkov, minimalna pokojnina za polno delovno dobo pa naj bi se zvišala na 620 evrov. Demografski sklad je, tako kot je bil za odhajajočo vlado, prioriteta tudi to pot. V osnutku koalicijske pogodbe so tudi predlogi o spremembi volilnega sistema, v smeri, da bi volivci imeli več vpliva na to, kdo bi jih zastopal v parlamentu – uvedli bi torej preferenčni glas.
 

Zadržani do projektne vlade 


​Člani sveta stranke so imeli pomisleke glede fiskalne vzdržnosti pripravljene pogodbe, zadržki pa so bili tudi politični, in sicer se bojijo, da bi bili lahko izigrani in da ostali partnerji ne bi spoštovali dogovorjenega. Šarec se še ni odzval na ponudbo Levice, da bi – v zameno za to, da bi se izpeljale njihove želje, vključene v pogodbi – projektno sodelovali z manjšinsko vlado, ki bi ji prispevali glasove za izvolitev. Je pa v preteklih dneh že večkrat izrazil nasprotovanje temu.

Do tega, da ne bi prevzeli odgovornosti in bi zgolj projektno sodelovali, pa so zelo zadržani tudi ostali morebitni koalicijski partnerji. V SMC in Sab so danes posebej izpostavili, da bi v tem primeru tudi sami razmislili, kako naprej.