Levica ne bo podprla proračuna »desne vlade«

Če vlada do jeseni ne bo izpolnila obveznosti iz sporazuma, v Levici ne bodo podprli proračuna, opozarja Luka Mesec. 

Objavljeno
13. julij 2019 15.33
Posodobljeno
13. julij 2019 19.03
Luka Mesec pravi, da se vlada ne drži sporazuma. FOTO: Blaž Samec
STA, S. S.
STA, S. S.
Svet Levice je na današnjem srečanju razpravljal o smiselnosti nadaljnjega sodelovanja z vlado in ugotovil, da je izvajanje medsebojnega sporazuma nezadovoljivo. »Če vlada do jeseni ne bo izpolnila obveznosti iz sporazuma in se odrekla desnim politikam, ne bomo podprli proračuna za prihodnji dve leti,« je povedal koordinator stranke Luka Mesec.

»Levica ne bo podpirala desne vlade. A desna ni le vlada Janeza Janše, dejanja so tista, ki določijo značaj vlade. Vlado Marjana Šarca vleče na desno. Sporazuma z Levico se ne drži, v njenih politikah se pojavljajo močne neoliberalne in avtoritarne tendence,« je po seji sveta v Brežicah povedal Mesec.

Levica bo po njegovih navedbah lahko podprla proračuna za leti 2020 in 2021 le v primeru, da bo vlada te namere opustila ter dosledno spoštovala sporazum z Levico oz. izpolnila vse zahteve. Če do tega ne bo prišlo, bi to tako rekoč pomenilo konec njenega sodelovanja z vlado. A bodo o tem dokončno še odločali.

Mesec je spomnil, da so se Šarčevo vlado odločili podpreti iz dveh razlogov. Pričakovali so, da bodo dogovori držali in da bodo lahko izvajali projekte iz sporazuma za letos, kjer so si kot prioritete zadali stanovanjsko politiko, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in odpravo prekarnosti.

Drugi razlog za to, da so podprli premierja Marjana Šarca in rebalans proračuna za lani, je bilo po besedah Mesca pričakovanje, da bo Slovenija »po dolgih letih neoliberalnih vlad končno dobila levosredinsko vlado, ki ne bo varčevala na revežih, ki bo odpravljala temeljne razvojne in socialne težave družbe in bo imela okoljski program«. A v Levici ugotavljajo, da ti cilji niso bili doseženi.

Od 13 projektov, ki so jih dorekli v sporazumu o sodelovanju z vlado za letos, je potrjen le eden, in sicer zakon o nepremičninskem posredovanju. Na drugih projektih se zatika, opozarjajo v Levici. »Zakon o prenosu stanovanj s slabe banke na stanovanjski sklad, ki bi zagotovil lokacije za gradnjo prek 3.000 javnih najemnih stanovanj, je bil zavrnjen, vlada zdaj napoveduje tržni odkup le treh lokacij v tem letu, ki bi omogočil gradnjo le 669 stanovanj, s čimer se oddaljuje od dogovorjenega cilja 10.000 novih javnih najemnih stanovanj. Naš poskus, da bi uskladili minimalno urno postavko za študente z minimalno plačo, se zatika na koaliciji. V jesenskih projektih, na čelu s stanovanjsko politiko ter ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pričakujemo temeljito izboljšanje odnosa,« so sporočili iz stranke.

V stranki so izpostavili, da Šarčevo vlado zaznamuje »močan obrat na desno«, predvsem zaradi dohodninske reforme, uvajanje policijskega nadzora nad 1,7 milijona letalskimi potniki v Sloveniji, napoved podvojitve sredstev za SOVO, pošiljanje dronov na mejo s Hrvaško in postavljanje panelne ograje. »To so politike desne, avtoritarne vlade,« so poudarili in dodali, da je vladna podnebna politika je praktično neobstoječa. Izpostavili so še, da »se v jeseni napovedujejo rezi v kulturo, ne bo več sredstev za znanost, vlada pa se je poslužila tudi protisocialnih politik, ukinila bi namreč socialni dodatek za aktivnost, ki bi prizadel revne in revne zaposlene. Za razliko od preteklih vlad, ki so varčevale na najšibkejših v času gospodarske krize, aktualna vlada to počne v času konjukture«.  
 

Šarec se ne bo odzival


Premier Šarec se ne bo odzival, so sporočili iz njegovega kabineta, prav tako molčijo v večini koalicijskih strank.

Odzvali so se le v SAB, kjer verjamejo, da bo Levica podprla proračun, saj so politike te vlade zelo levo usmerjene tudi po njihovi zaslugi. »To smo lahko videli pri predlogu financiranja šolstva,« je navedel generalni sekretar stranke Jernej Pavlič. Dodal je, da pričakujejo bolj intenzivna usklajevanja med LMŠ in Levico, ključno pa je, da se morajo dogovorov tudi držati.

Pogoji Levice za podporo proračunu so še podkrepili napovedi, da bo sprejemanje proračuna jeseni za koalicijo eden najtežjih projektov, ki lahko zaznamuje politični prostor. Manjšinska vlada želi za primer veta proračunskim dokumentom zagotoviti 46 glasov, kar pa pomeni, da potrebuje tudi glasove zunaj koalicije. Premier Marjan Šarec je tako koalicijskim partnericam že omenil možnost vezave zaupnice na proračunske dokumente.