Levica noče zasebnikov v javnih bolnišnicah
Sporen člen v zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki omogoča sodelovanje z zunanjimi izvajalci, bi Levica v zakonu črtala, ukinila bi tudi koncesije.
Odpri galerijo
Zaradi dogajanja v Splošni bolnišnici Celje, kjer so pripravili pogodbo za sodelovanje z zasebniki, Levica predlaga spremembo zakona, ki bi tako sodelovanje onemogočila v celoti. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Ljubljana – Po decembrski seji sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje (SBC), na kateri je vodstvo bolnišnice predstavilo predlog pogodbe, s katerim bi lahko hitro uredili sodelovanje z zunanjimi izvajalci, je Levica včeraj predlagala spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti.
SBC je marca lani že sodelovala z zasebno kliniko Dvorec Lanovž, ko se jim je pokvaril takrat edini magnetnoresonančni tomograf. Kot so razložili v SBC, jim je to omogočil sedmi odstavek 53.c člena zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa, da se lahko javni zdravstveni zavodi »z drugim izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogodbeno dogovorijo o opravljanju zdravstvenih storitev«. Lanovž je opravil 77 magnetnih resonanc, SBC je dobila storitve plačane od ZZZS, Lanovžu so jih plačali po 15 odstotkov nižji ceni.
Čeprav je bolnišnica avgusta dobila nov aparat, stari pa je popravljen, je direktorica SBC Margareta Guček Zakošek na zadnji seji sveta zavoda predstavila pogodbo, ki bi sodelovanje z zunanjimi izvajalci omogočila tudi v prihodnje. Člani sveta zavoda so opozorili, da je stroka proti, eden od članov Damir Ivančić je predlagal, da zapišejo, da bodo z drugimi sodelovali le izjemoma, tako kot marca, ko so ostali brez vseh aparatov, s čimer se je strinjal tudi strokovni direktor Franci Vindišar.
Kot je dejal poslanec Levice Miha Kordiš, je posebej problematično, da zakon omogoča »outsourcing javnih zdravstvenih programov, ki jih financira ZZZS, ne zasebna zdravstvena podjetja. Pri sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci pa pušča popolnoma proste roke poslovodstvu javnega zavoda. Ne določa niti, kdaj je dopustno skleniti pogodbo za zunanje izvajanje storitev, niti pogojev, ki jih bo moral izpolniti zunanji izvajalec.« Kot je dodal poslanec Željko Cigler, je nesprejemljivo, da »smo namesto skrajševanja čakalnih dob zdaj priča nepotrebnemu prenosu storitve na zunanjega izvajalca in privatizaciji zdravstvene storitve. To je treba ustaviti.« V Levici predlagajo, da bi sporni odstavek 53.c člena v celoti črtali.
Na ministrstvu za zdravje so zapisali, da že zdaj zakon ne omogoča sodelovanja zasebnikov drugače kot v prostorih, na ime in na račun nosilca programa, v tem primeru SBC. To je v primeru magnetnih resonanc neizvedljivo, saj je nemogoče, da bi aparat iz nekega drugega centra prestavljali v bolnišnico. A ministrstvo pojasnjuje, da je samo v tem primeru možno plačilo ZZZS. Dodajajo, da bi z drugačno razlago zaobšli področne predpise, s tem pa bi bili lahko privilegirani tisti, ki niso pridobili koncesije za opravljanje javne službe.
V Levici se zavzemajo tudi za zdravstvo brez koncesionarjev, kot je zaključil Kordiš: »Koncesionarji in popoldanski zdravstveni delavci ne opravljajo svoje dejavnosti iz človekoljubnih vzgibov, ampak zato, ker zaslužijo več kot v javnem sistemu. Z ohranjanjem koncesij in omogočanjem popoldanskega dela zdravnikom javno zdravstvo izgublja prav ta presežek.« Možnost, da bi zasebni Dvorec Lanovž še lahko opravljal magnetne resonance za javno bolnišnico, bi Levica v celoti onemogočila.
SBC je marca lani že sodelovala z zasebno kliniko Dvorec Lanovž, ko se jim je pokvaril takrat edini magnetnoresonančni tomograf. Kot so razložili v SBC, jim je to omogočil sedmi odstavek 53.c člena zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa, da se lahko javni zdravstveni zavodi »z drugim izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogodbeno dogovorijo o opravljanju zdravstvenih storitev«. Lanovž je opravil 77 magnetnih resonanc, SBC je dobila storitve plačane od ZZZS, Lanovžu so jih plačali po 15 odstotkov nižji ceni.
Čeprav je bolnišnica avgusta dobila nov aparat, stari pa je popravljen, je direktorica SBC Margareta Guček Zakošek na zadnji seji sveta zavoda predstavila pogodbo, ki bi sodelovanje z zunanjimi izvajalci omogočila tudi v prihodnje. Člani sveta zavoda so opozorili, da je stroka proti, eden od članov Damir Ivančić je predlagal, da zapišejo, da bodo z drugimi sodelovali le izjemoma, tako kot marca, ko so ostali brez vseh aparatov, s čimer se je strinjal tudi strokovni direktor Franci Vindišar.
Privatizacija zdravstva
Miha Kordiš: »Koncesionarji in popoldanski zdravstveni delavci ne opravljajo svoje dejavnosti iz človekoljubnih vzgibov, ampak zato, ker zaslužijo več kot v javnem sistemu.« FOTO: DZ/Borut Peršolja
Kot je dejal poslanec Levice Miha Kordiš, je posebej problematično, da zakon omogoča »outsourcing javnih zdravstvenih programov, ki jih financira ZZZS, ne zasebna zdravstvena podjetja. Pri sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci pa pušča popolnoma proste roke poslovodstvu javnega zavoda. Ne določa niti, kdaj je dopustno skleniti pogodbo za zunanje izvajanje storitev, niti pogojev, ki jih bo moral izpolniti zunanji izvajalec.« Kot je dodal poslanec Željko Cigler, je nesprejemljivo, da »smo namesto skrajševanja čakalnih dob zdaj priča nepotrebnemu prenosu storitve na zunanjega izvajalca in privatizaciji zdravstvene storitve. To je treba ustaviti.« V Levici predlagajo, da bi sporni odstavek 53.c člena v celoti črtali.
Na ministrstvu za zdravje so zapisali, da že zdaj zakon ne omogoča sodelovanja zasebnikov drugače kot v prostorih, na ime in na račun nosilca programa, v tem primeru SBC. To je v primeru magnetnih resonanc neizvedljivo, saj je nemogoče, da bi aparat iz nekega drugega centra prestavljali v bolnišnico. A ministrstvo pojasnjuje, da je samo v tem primeru možno plačilo ZZZS. Dodajajo, da bi z drugačno razlago zaobšli področne predpise, s tem pa bi bili lahko privilegirani tisti, ki niso pridobili koncesije za opravljanje javne službe.
V Levici se zavzemajo tudi za zdravstvo brez koncesionarjev, kot je zaključil Kordiš: »Koncesionarji in popoldanski zdravstveni delavci ne opravljajo svoje dejavnosti iz človekoljubnih vzgibov, ampak zato, ker zaslužijo več kot v javnem sistemu. Z ohranjanjem koncesij in omogočanjem popoldanskega dela zdravnikom javno zdravstvo izgublja prav ta presežek.« Možnost, da bi zasebni Dvorec Lanovž še lahko opravljal magnetne resonance za javno bolnišnico, bi Levica v celoti onemogočila.
