Levica vložila pobudo za zaščito kozoroga

V Sloveniji živi le še 250 alpskih kozorogov (Capra ibex). V drugih alpskih državah so strogo zaščiteni in jih varujejo kot največji naravni zaklad, le pri nas imajo status navadne lovne divjadi, brez vsakršne zaščite. Edina oblika njihovega varstva je tako imenovani ohranitveni lov, upravljanje je v celoti prepuščeno lovskim družinam. V zadnjih treh letih so jih, večinoma tuji lovci, odstrelili okoli 30, cene za njihov odstrel so okoli 30.000 evrov.

Po zadnjih ocenah pri nas živi le še okoli 250 osebkov, večinoma na območju Triglavskega narodnega parka. To je neprimerljivo manj kot v drugih alpskih državah: v Italiji jih živi približno 20.000, v Švici 17.000, v Avstriji in Franciji pa več kot 10.000.

V Sloveniji so kozorogi tik pred izumrtjem, njihovo stanje je skrb vzbujajoče

V vseh drugih alpskih državah, Italiji, Franciji, Nemčiji in Liechtensteinu, je komercialni lov nanj prepovedan. Poleg Slovenije je dovoljen le še v Avstriji in od letos tudi v Švici, kjer so se populacije po varstvenih ukrepih močno povečale, vendar pod zelo strogimi pogoji.

Lovska stroka trdi, da gre za ohranitveni lov, pri katerem naj bi streljali le stare, bolne ali poškodovane osebke. A že bežen pregled ponudb na spletu kaže drugačno sliko: slovenski alpski kozorog je na mednarodnem lovskem trgu uvrščen med najprestižnejše trofeje na svetu, ob boku afriškim levom, slonom, nosorogom in himalajskim markhorjem, med lovci pa Slovenija slovi kot največji evropski skriti raj za ljubitelje lova na kozoroga, velikokrat ga lovijo celo v Triglavskem narodnem parku, pri čemer so najprestižnejše tarče predvsem velike, lepe in zdrave živali. 

Vendarle upanje na zaščito

Po tem, ko je bila v člankih v Delu in Slovenskih novicah problematizirana sporna lovska praksa, je stranka Levica konec minulega tedna vložila poslansko pobudo za zaščito kozorogov. »Slovenija se danes sooča z resnim vprašanjem: ali bo sledila dobrim praksam alpskih držav ali bo dopustila, da ena od njenih najbolj ikoničnih živalskih vrst izgine zaradi napačnih statusnih odločitev in kratkoročnih interesov,« so zapisali v Levici. 

»Zato sem na vlado vložila poslansko pobudo, da alpskega kozoroga urgentno, še pred volitvami, uvrsti med zavarovane živalske vrste oziroma na rdeči seznam ogroženih vrst ter prepove komercialni trofejni lov na ogroženo vrsto. Upam, da bo zdesetkani kozorog ostal kralj gora in simbol moči, ki kljubuje morbidnemu človeškemu pohlepu,« je dejala Tatjana Greif, poslanka, ki je vložila pobudo. 

»Tuje agencije v Sloveniji organizirajo lov na alpskega kozoroga. Cena takšnega odstrela po ponudbi, ki sem jo pridobila, je 32.000 evrov. Agencije hvalijo izjemno genetiko naše divjadi, trofeja kozoroga se kvalificira kot zlata medalja,« je poudarila poslanka. 

Obravnavan kot tujerodna vrsta

Slovenija je edina alpska država, v kateri alpski kozorog nima priznanega statusa avtohtonosti, temveč je obravnavan kot tujerodna vrsta. Zaradi tega ne more biti uvrščen ne na rdeči seznam ogroženih vrst ne na seznam zavarovanih živalskih vrst, čeprav obstajajo morfološki dokazi njegove prisotnosti po zadnji poledenitvi, avtohtonost so potrdile tudi genetske raziskave.

Zaradi takšne ureditve je močno ogrožena populacija danes izpostavljena komercialnemu trofejnemu lovu. Tako kot so nekoč bili v Afriki lovski simbol levi, sloni in nosorogi, je v Evropi to vlogo prevzel slovenski kozorog – redek, težko dostopen in zaradi mogočnih rogov izjemno cenjen. Razlika je v tem, da je večina držav zaradi ogroženosti svoje vrste zaščitila, v Sloveniji pa kralj gora ostaja lovna tarča, največkrat celo v osrčju Triglavskega narodnega parka (TNP).

Na družbenih omrežjih in splet­nih straneh tujih lovskih agencij lahko najdemo številne oglase in posnetke, ki kažejo lov na kozoroga v Sloveniji. »Julijske Alpe so ikonično območje za lov na kozoroga. Lov v Sloveniji ni le zabava, ampak je tudi raj na veliki nadmorski višini,« oglašuje ena od prestižnih ameriških agencij, ki bolj kot varovanje vrste poudarja ekskluzivnost in lovski izziv. Podobno Slovenijo kot luksuzno destinacijo predstavljata danska in slovaška agencija, ki objavljata videoposnetke uspešnega lova na kozoroge iz TNP.

Agencije prodajajo trofejni lov na kozoroge v slovenskih Alpah. FOTO: Ljubo Vukelič

Na posnetkih vidimo, kako starejšega lovca v gorsko okolje pripelje terenski avtomobil s koprsko registracijo in kako ustreli kozoroga. Ponosen in nasmejan lovec ob okrvavljenem truplu v danskem jeziku razloži, kako fantastičen lov je bil to, in nato z ustreljenim kozorogom na nahrbtniku sestopi v dolino.

Še bolj zgovoren je videoposnetek, ki kaže skupino lovcev nad ­Krnskim jezerom, v lovišču ­Drežnica, v osrčju Triglavskega narodnega ­parka (TNP). Ko opazijo dva odrasla kozoroga, ne vedo, ­koliko sta stara in ali sta bolna. Ko se eden skrije za skalo, klient ustreli ­drugega in nato vidno ganjen, skoraj v solzah, v kamero – v slovaškem jeziku – pripoveduje, kako je ­ponosen na izjemno trofejo in da je bilo to uresničenje njegovih sanj. Nato kozorogu odreže glavo, ga da iz kože in se z odrezano glavo na nahrbtniku odpravi v dolino.

Komercialni lov ponujajo tudi slovenske agencije. Ena od njih (Slovenia Hunting, podjetje Tina-Trade d. o. o. iz Stahovice) za ceno od 10.000 evrov naprej, druga (Lovišče s posebnim namenom (LPN) Kozorog Kamnik) ceno sporoči, ko se pojavi interes. Prva predstavi Slovenijo kot lovski raj, v katerem je mogoče organizirati lov za vsakogar, celo za lovca na invalidskem vozičku, druga ponuja odstrel kozoroga, katerega populacija je na njihovi spletni strani predstavljena kot »živahna populacija odraslih alpskih kozorogov in odličnih trofejnih primerkov«. Pri tem gre za najbolj ogrožene slovenske kozoroge v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Za kmetijsko ministrstvo dogajanje ni sporno

Odgovorno ministrstvo za kmetijstvo, ki ga vodi Mateja Čalušić, smo vprašali, ali so seznanjeni z oglasi in posnetki tujih lovskih agencij ter ali se jim zdi primerno, da je edini način za zaščito kozoroga pri nas prepuščen lovcem.

Odgovorili so nam, da so seznanjeni s tem, vendar se jim to ne zdi sporno. Nasprotno, zatrjujejo celo, da je komercialni lov združljiv s cilji in prizadevanji za dolgoročno ohranitev kozorogov v naših Alpah. »Osebke s kužnimi boleznimi (npr. garje) je treba odstraniti iz populacije, da se bolezen ne bi širila in slabila populacije. Pri odstrelu telesno najšibkejših mladičev gre za neke vrste posnemanje naravne selekcije, saj se na tak način ohranja telesno močnejše osebke, ki bodo z razmnoževanjem pomembno prispevali k vitalnosti populacije. Pri odstrelu starih osebkov iz populacije odstranijo osebke, ki so že opravili biološko poslanstvo, obenem so najbolj zanimivi z vidika trofejnega lova, saj imajo največje rogove.«

Kljub majhni in genetsko ogroženi populaciji ministrstvo ne načrtuje omejitve ali prepovedi komercialnega lova tujih lovskih agencij, temveč ga razume kot optimalno trajnostno rabo vrst divjadi z lovom, ki lovcem oziroma upravljavcem lovišč zagotavlja finančna sredstva za upravljanje lovišč.