Likovni salon bodo spremenili v tržnico

V Kočevju želijo kmetijsko pridelavo spodbuditi tudi z ureditvijo tržnice.

Objavljeno
26. februar 2014 19.37
Simona Fajfar, Kočevje
Simona Fajfar, Kočevje

Kočevje – Na Kočevskem spodbujajo kmetijstvo tudi s preureditvijo Likovnega salona v tržnico. S tem bo v središču mesta zagotovljen prostor za prodajo lokalnih kmetijskih izdelkov in pridelkov. Stavba, ki je že bila središče sejemskega življenja na Kočevskem, bo končana do konca maja.

Kočevska podžupanja Lili Štefanič je prepričana, da je zdaj na Kočevskem premalo poudarjena lokalna pridelava in predelava kmetijskih pridelkov in izdelkov. Kmetje so nepovezani, v mestu ni tržnice ali prostora, kjer bi se s svojo ponudbo lahko predstavljali.


Stavbe niso smeli porušiti


Zato je občina februarja začela z obnovo stavbe, ki je prvotno že bila tržnica, leta 1966 pa so ji spremenili namembnost in ji dali tudi novo ime – Likovni salon Kočevje. V njem so razstavljali ugledni umetniki, kot so France Slana, Tone Svetina, Hinko Smrekar, Janez Boljka, Jože Centa, Marko Butina, Klavdij Palčič, Dora Plestenjak, Maksim Sedej, mlajši, in drugi. Zadnji dve desetletji pa je stavba, ki stoji v središču mesta, propadala.


Z obnovo, ki je vredna 278.000 evrov, od tega je 63.000 evrov iz projekta Leader, bodo stavbo temeljito obnovili. Ogrodje in oblika ostajata nespremenjena, kar so v zadnjih dveh letih zahtevali kočevski arhitekti, ki so nasprotovali nameri občine in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, da bi jo porušili. Zgradba je, so opozorili arhitekti, ena kvalitetnejših povojnih arhitekturnih stavb v Kočevju.


Občina spodbuja zadružništvo


Zdaj bodo v spodnjem delu zgradbe, kjer je tudi vodnjak, uredili prodajne prostore, v zgornjem delu pa prostor za prodajo hitro pokvarljivih stvari. Dostop bo mogoč tudi za invalide, saj načrtujejo postavitev dvigala. »Tu bodo organizirana tudi različna predavanja in delavnice, kot je npr. predelava hrane,« pravi Lili Štefanič.


Poleg tega bo občina poskušala kočevske kmete spodbuditi, da bi se organizirali v zadrugo – organizacijsko obliko, s katero bi še bolj spodbudili pridelavo in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov. Občina sama zadruge ne sme ustanoviti, pravi Lili Štefanič in dodaja, da jih je v Sloveniji vse več in da so primerna oblika organizacije tudi za Kočevsko.