Litiji grozi blato iz rovov

Litija – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je izdelalo idejni načrt za ekološko sanacijo opuščenega rudnika Sitarjevec nad Litijo najpozneje do pomladi pa bomo poskrbeli še za izvedbeni del, je po sestanku z vodstvom litijske občine napovedal okoljski minister Roko Žarnić. Obenem je priznal, da v državnem proračunu za prihodnje leto za sanacijo nekdanjega rudnika ni predviden niti evro. Koliko bo celotna naložba stala in kaj bo obsegala, še ni znano. Po prepričanju ministra Roka Žarnića gre v tem primeru za stara bremena države, ki presegajo njegovo kompetenco, zato se bo v projekt sanacije moralo vključiti tudi ministrstvo za gospodarstvo. Pred sprejetjem je zakon o rudarstvu, ki ga bo treba temeljito pregledati in ugotoviti, kako rešuje problem ekoloških sanacij, pri čemer pa minister pričakuje tudi pomoč treh litijskih poslancev Joška Godca (Desus), Gvida Kresa (SLS) in Aleksandra Zorna (SDS). Na vprašanje novinarjev, ali ima vlada denar in ali bo sanacija vključena v državni proračun za prihodnje leto, je minister Žarnić odgovoril: »Tega problema se ne da rešiti čez noč, zato ga bomo reševali postopoma.

Prvi korak bo varno zapiranje zemeljskih odprtin (lukenj in brezen), ki pomenijo nevarnost za sprehajalce,« je povedal minister in dodal, da bodo ta projekt, ki ne bo drag (namestili bi železne pokrove op. p.), sofinancirali skupaj z litijsko občino. Če lastniki zemljišč tega ne bodo dovolili, jih bodo pisno opozorili, da bodo za morebitne nesreče odgovarjali. Za začetek se bodo zaščite odprtin v gozdu lotili tako, da jih bodo ogradili s trakovi in namestili opozorilne table. Litijski župan Franci Rokavec je večurne pogovore z ministrom ocenil za zelo uspešne. Na vprašanje Dela, kdo bo nosil odgovornost v primeru izbruha zajetih rudniški voda, je Rokavec odgovoril, da država.

Zgodovina rudnika

Nekdanji sitarjevški rudnik svinca, cinka, barita in živega srebra po prenehanju obratovanja v letu 1965 ni bil strokovno zaprt. Takrat so rudnik preprosto opustili. Geologi opozarjajo na nevarnost, da se ponovi leto 1895 in leto 1932, ko je v jami popustil dotrajan varovalni jez iz t. i. pomožnega rova in zalil staro mestno jedro s približno 80 vagoni jalovine in blata. Sredi 60. let prejšnjega stoletja bi morala tedanja gospodarska organizacija Rudnik svinca in topilnica Mežica takoj po opustitvi izkoriščanja rudnik zapreti, opraviti ekološko sanacijo in poskrbeti za zavarovanje, a tega niso storili. Približno 6000 kubičnih metrov vode je v pomožnem rovu ujetih za zruški 22 metrov nad izhodom. Obstaja velika nevarnost, vseskozi opozarja geolog, predavatelj in raziskovalec na ljubljanski univerzi dr. Uroš Herlec, da ta jez popusti, kar bi imelo katastrofalne posledice za staro mestno jedro na Valvazorjevem trgu v Litiji.