Ljubljančani v boju za kranjske odpadke prepričljivejši od Jesenic

Kranj – Vojno za odpadke iz Kranja dobiva Ljubljana. Kranjski svetniki bodo v sredo odločali o podelitvi koncesije ljubljanski Snagi za obdelavo in predelavo odpadkov iz kranjske občine. Od svojega župana Boštjana Trilarja, ki je koncesijo predlagal, pred tem zahtevajo ključne podatke o končni ceni odvoza odpadkov.

Svet soustanoviteljev kranjske Komunale, v katerem so poleg kranjskega še župani Preddvora, Nakla, Šenčurja in Jezerskega, je že spomladi odločil, da bodo odpadke na predelavo in odlaganje vozili v Ljubljano.

Kranjski mestni svetnik Jani Černe (SD) pri tem opozarja, da so to storili brez vednosti mestnega sveta in da svetniki ne poznajo nobenih podrobnosti, koliko znaša cena odlaganja za tono odpadkov in ali je vanjo vključen strošek prevoza. Černe pravi, da bi bil ljubljanski center, čeprav bi v njem predelovali še odpadke iz Kranja, še vedno izkoriščen le 60-odstotno, zato se sprašuje, kaj to pomeni za ceno, ki bi jo morali plačevati Kranjčani.

Boštjan Trilar. Foto: Aleš Černivec

Brez zagotovil o ceni

Boštjan Trilar je povedal, da je cena obdelave in odlaganja tone odpadkov v Ljubljani 117 evrov, dva evra manj kot na Mali Mežakli v jeseniški občini. A hkrati župan priznava, da zagotovila, da bo cena ostala enaka vseh deset let trajanja koncesije, ni ne v Ljubljani ne na Jesenicah. Za Majo Rozman s kranjske Komunale je dejstvo, da »nihče od sedanjih izvajalcev storitev obdelave in odlaganja odpadkov ne more zagotoviti srednjeročne ali dolgoročne fiksne cene svojih storitev«.

Ljubljano so izbrali, ker je cenejša, ker je takšen način ravnanja z odpadki vzdržen na dolgi rok, poleg tega družba Ekogor, ki na Mali Mežakli obdeluje odpadke, v času odločanja še ni imela okoljevarstvenega dovoljenja, je dejal Trilar. Pravi, da v ljubljanskem centru, kjer naj bi imeli modernejšo tehnologijo, po predelavi odpadkov za odlaganje ostane le pet odstotkov od pripeljane količine, na Mali Mežakli pa 30.

Preddvorski župan Miran Zadnikar pravi, da male občine nimajo veliko možnosti izbire in da lahko le sledijo večjim. Ko bo odločitev potrjena v Kranju, jo bodo potrdili tudi v Preddvoru, je dodal.

V Ekogorju bodo letos predelali od 25.000 to do 30.000 ton odpadkov, in ne 40.000 ton kot lani, ko so obdelali tudi 7638 ton kranjskih. Ker zadnjih letos ne obdelujejo več, je rezultat za Ekogor slab, ni pa smrtonosen, je dejal direktor Ekogorja Ivan Hrženjak, saj prag rentabilnosti dosežejo, ko predelajo okoli 20.000 ton odpadkov. Meni, da so bili v Kranju prisiljeni v takšno potezo, saj je ljubljanski center prevelik oziroma predimenzioniran in zdaj v Ljubljani za vsako ceno poskušajo zagotoviti ustrezne količine odpadkov. Lani je Hrženjakov stric in njegov soimenjak Ivan Hrženjak, direktor Publicusa, ki je lastnik Ekogorja, dejal, da za zavlačevanjem pridobivanja OVD za Ekogor za obdelavo odpadkov na Mali Mežakli stoji Ljubljana z županom Zoranom Jankovićem na čelu (podjetje Snaga se je hotelo vključiti v postopek izdaje OVD za Ekogor, a so bile njihove vloge zavrnjene). Direktor Ekogora je dejal, da gre pri odločanju Kranja o koncesiji le za nadaljevanje te zgodbe.

O nekaterih ugibanjih v javnosti o vezani trgovini, po kateri naj bi v zameno za koncesijo in odvoz kranjskih odpadkov v Ljubljano Trilar od župana Jankovića dobil obljubo za zaposlitev v Snagi v primeru, če na županskih volitvah prihodnje leto ne bo ponovno izvoljen, Boštjan Trilar odgovarja, da je prepričan v svojo zmago.

Ekogor je težko frakcijo na Mali Mežakli predelal, a zdaj domačinom, ki živijo pod odlagališčem, smrdi (že predelana) lahka frakcija, ki pa je ne morejo odpeljati v Avstrijo na sežig. Cena za sežig odpadkov je zaradi večjega povpraševanja višja od zneska, ki so ga pripravljeni plačati v družbi Ekogor. Če bi privolili v višje cene sežiga, bi se povišala cena obdelave odpadkov, je pojasnil direktor. V Ekogorju so že večkrat obljubili, da bodo širjenje smradu preprečili in tako zdaj Hrženjak pravi, da bodo do konca tega meseca lahko frakcijo odpeljali »drugam, kjer ne bo vpliva na ljudi«, konkretnejši pa ni bil.