Ljubljanska univerza bo vložila predlog za revizijo v primeru izplačila dodatkov za stalno pripravljenost
Višje sodišče je zavrnilo pritožbo univerze in s tem potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora univerza vrniti nenamensko porabljena sredstva za stalno pripravljenost.
Odpri galerijo
Univerza ves čas trdi, da dodatkov ni izplačala iz proračunskih sredstev. FOTO: Blaž Samec/Delo
Univerza v Ljubljani bo na vrhovno sodišče vložila predlog za revizijo v primeru dodatkov za stalno pripravljenost, je napovedal odvetnik univerze Dino Bauk. Višje sodišče je namreč zavrnilo pritožbo univerze in s tem potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora univerza vrniti nenamensko porabljena sredstva za stalno pripravljenost.
Ljubljansko okrožno sodišče je na ponovljenem sojenju odločilo, da mora univerza vrniti nekaj manj kot 781.000 evrov, ki so jih fakultete izplačale v obliki dodatkov za stalno pripravljenost v letih 2012–2015. Univerza ves čas trdi, da dodatkov ni izplačala iz proračunskih sredstev.
To je po prvem pregledu sodbe, za obrazložitev katere na univerzi ugotavljajo, da je »nenavadna«, ponovno poudaril Bauk.
Kot je zapisal, je višje sodišče s svojo prvotno odločitvijo, s katero je ugodilo pritožbi univerze in razveljavilo prvo sodbo, izrecno naložilo sodišču prve stopnje, da v ponovljenem postopku razčisti pomen trditve univerze, da pri plačevanju dodatka za stalno pripravljenost ni šlo za porabo proračunskih sredstev, pač pa sredstev, ki so jih posamezne članice pridobile na trgu.
Univerza je po njegovih besedah v ponovljenem postopku pokazala, da je po eni strani v obdobju 2012–2015 izpolnila vse svoje obveznosti iz pogodb o financiranju dejavnosti, za katere je prejela proračunska sredstva, po drugi strani pa je dokazala, da je bilo teh proračunskih sredstev za vsako od posameznih študijskih let premalo za izvedbo pogodbenih obveznosti. Zato je univerza morala dodajati sredstva, ki jih je pridobila na trgu, je navedel Bauk.
A to višjega sodišča, kot je ocenil odvetnik, v drugo ni več zanimalo. V obrazložitvi svoje »diametralno nasprotne sodbe« je sodišče namreč navedlo, da je za odločitev popolnoma nepomembno, da je univerza izpolnila vse obveznosti iz pogodb o financiranju, da je iz proračuna dobila premalo sredstev in je morala za izpolnitev pogodbenih obveznosti dodajati lastna sredstva, ter da je edino pomembno to, da so univerza oziroma njene članice knjižile sredstva za izplačilo dodatka pod postavko »plače«, ki se načeloma izplačujejo iz proračuna.
»V resnici se zelo čudimo, da se je višjemu sodišču, ki je v obeh primerih odločalo v skoraj identičnem senatu, januarja 2019 zdelo pomembno razčistiti dejstva glede navedb univerze, da izplačilo dodatka ni bilo izvedeno iz proračunskih, pač pa iz lastnih sredstev njenih članic, oktobra istega leta, po tem ko so bili izvedeni dokazi, ki tej trditvi univerze pritrjujejo, pa tega istega višjega sodišča to dejstvo ne zanima. Edino relevantno vprašanje se mu zdi, kako so univerza oziroma njene članice izplačilo spornega dodatka knjižile, ne pa od kod zares denar zanj,« je še zapisal Bauk.
Na ministrstvu so za STA zapisali le, da je višje sodišče pri svoji odločitvi sledilo tožbenim argumentom Republike Slovenije, da je treba nenamensko porabljena sredstva vrniti v proračun države.
Ljubljansko okrožno sodišče je na ponovljenem sojenju odločilo, da mora univerza vrniti nekaj manj kot 781.000 evrov, ki so jih fakultete izplačale v obliki dodatkov za stalno pripravljenost v letih 2012–2015. Univerza ves čas trdi, da dodatkov ni izplačala iz proračunskih sredstev.
To je po prvem pregledu sodbe, za obrazložitev katere na univerzi ugotavljajo, da je »nenavadna«, ponovno poudaril Bauk.
Kot je zapisal, je višje sodišče s svojo prvotno odločitvijo, s katero je ugodilo pritožbi univerze in razveljavilo prvo sodbo, izrecno naložilo sodišču prve stopnje, da v ponovljenem postopku razčisti pomen trditve univerze, da pri plačevanju dodatka za stalno pripravljenost ni šlo za porabo proračunskih sredstev, pač pa sredstev, ki so jih posamezne članice pridobile na trgu.
Univerza je po njegovih besedah v ponovljenem postopku pokazala, da je po eni strani v obdobju 2012–2015 izpolnila vse svoje obveznosti iz pogodb o financiranju dejavnosti, za katere je prejela proračunska sredstva, po drugi strani pa je dokazala, da je bilo teh proračunskih sredstev za vsako od posameznih študijskih let premalo za izvedbo pogodbenih obveznosti. Zato je univerza morala dodajati sredstva, ki jih je pridobila na trgu, je navedel Bauk.
Ljubljansko okrožno sodišče je na ponovljenem sojenju odločilo, da mora univerza vrniti nekaj manj kot 781.000 evrov, ki so jih fakultete izplačale v obliki dodatkov za stalno pripravljenost v letih 2012–2015. FOTO: Blaž Samec/Delo
A to višjega sodišča, kot je ocenil odvetnik, v drugo ni več zanimalo. V obrazložitvi svoje »diametralno nasprotne sodbe« je sodišče namreč navedlo, da je za odločitev popolnoma nepomembno, da je univerza izpolnila vse obveznosti iz pogodb o financiranju, da je iz proračuna dobila premalo sredstev in je morala za izpolnitev pogodbenih obveznosti dodajati lastna sredstva, ter da je edino pomembno to, da so univerza oziroma njene članice knjižile sredstva za izplačilo dodatka pod postavko »plače«, ki se načeloma izplačujejo iz proračuna.
»V resnici se zelo čudimo, da se je višjemu sodišču, ki je v obeh primerih odločalo v skoraj identičnem senatu, januarja 2019 zdelo pomembno razčistiti dejstva glede navedb univerze, da izplačilo dodatka ni bilo izvedeno iz proračunskih, pač pa iz lastnih sredstev njenih članic, oktobra istega leta, po tem ko so bili izvedeni dokazi, ki tej trditvi univerze pritrjujejo, pa tega istega višjega sodišča to dejstvo ne zanima. Edino relevantno vprašanje se mu zdi, kako so univerza oziroma njene članice izplačilo spornega dodatka knjižile, ne pa od kod zares denar zanj,« je še zapisal Bauk.
Na ministrstvu so za STA zapisali le, da je višje sodišče pri svoji odločitvi sledilo tožbenim argumentom Republike Slovenije, da je treba nenamensko porabljena sredstva vrniti v proračun države.
